Ruske sile krepijo napade v Ukrajini, od koder je zbežalo več kot milijon ljudi

Kijev/Moskva/Haag/Ženeva/Ljubljana – Ruske sile so osmi dan invazije na Ukrajino zasedle prvo večje mesto Herson na jugu države in krepijo napade na druga mesta, tudi Kijev. Število beguncev je že preseglo milijon. Delegaciji Ukrajine in Rusije sta začeli drugi krog pogajanj, medtem je ruski predsednik Vladimir Putin napovedal nadaljevanje ofenzive in prevzem nadzora nad Ukrajino.

Medtem ko sta se v Belorusiji na drugem krogu pogajanj sestali delegaciji Moskve in Kijeva, je Putin v telefonskem pogovoru s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom dejal, da bo Rusija nadaljevala boj v Ukrajini in v vsakem primeru dosegla cilje. Zagrozil je z dodatnimi zahtevami do Kijeva.

Iz Elizejske palače so sporočili, da je Putinov cilj zavzetje celotne Ukrajine. Macron na podlagi tistega, kar mu je povedal Putin, meni, da »najhujše šele prihaja«. Putin mu je namreč dejal, da je odločen nadaljevati ofenzivo, katere cilj je prevzetje nadzora nad celotno Ukrajino.

Na pogajanjih med ukrajinsko in rusko delegacijo naj bi po napovedih svetovalca ukrajinskega predsednika Mihaila Podoljaka govorili o »takojšnji prekinitvi ognja« in »humanitarnih koridorjih« za civiliste, česar pa Moskva ni potrdila.

Nasilje se je medtem nadaljevalo. Ruske sile so zasedle prvo večje mesto Herson na jugu države. Gre za mesto z okoli 290.000 prebivalci, ki leži na obrežju reke Dneper ob njenem izlivu v Črno morje. Strateško je zelo pomembno, saj naj bi ruskim silam olajšalo prodiranje v notranjost Ukrajine ter vzdolž obale v smeri zahoda proti Odesi. Hkrati pa pomeni nadzor nad mestom tudi nadzor na oskrbovalnimi potmi za ukrajinsko vojsko in oskrbo Krima s pitno vodo.

Pred tem so ruski vojaki že zavzeli še eno pristaniško mesto, Berdjansk ob Azovskem morju, bližnji Mariupol, strateško ključno pristaniško mesto s 450.000 prebivalci, pa po navedbah ukrajinskih virov še odbija silovite ruske napade. V njih je bila močno poškodovana mestna infrastruktura, prebivalci naj bi ostali brez razsvetljave, vode in gretja. Bojijo se, da je bilo ubitih in ranjenih že več sto ljudi.

Ruska stran trdi, da so njene sile oziroma sile proruskih separatistov Mariupol že v celoti obkolile. Civiliste poziva, naj po t. i. zelenem koridorju čim prej zapustijo mesto.

Ruske sile še naprej silovito napadajo tudi Harkov. Tarča napadov naj bi bili med drugim upravna zgradba ter tamkajšnja katedrala.

V noči na danes so poročali o več silovitih eksplozijah v Kijevu, katerih izvor pa po poročanju britanskega BBC ni znan. Kijevski župan Vitalij Kličko je danes sporočil, da so razmere v mestu zelo težke, a zaenkrat še pod nadzorom.

Napredovanje ruske vojske, ki je na južni fronti očitno pridobilo na moči, naj bi se po ocenah tujih opazovalcev sicer na severu v veliki meri ustavilo - tako ko zaradi pomanjkanja goriva in hrane tudi ogromen ruski konvoj, ki se že več dni s severa približuje prestolnici. Rusi sicer po lastnih navedbah napadajo več območij v bližini Kijeva.

Iz Ukrajine je pred nasiljem v tednu dni zbežalo že več kot milijon ljudi, je ponoči sporočil visoki komisar ZN za begunce Filippo Grandi. To je več kot dva odstotka od okoli 44 milijonov Ukrajincev. Združeni narodi pričakujejo, da bi lahko iz Ukrajine pred nasiljem zbežalo štiri milijone ljudi.

Notranji ministri EU so, da bi jim pomagali, dosegli dogovor o prvi uporabi evropske zakonodaje, ki beguncem zagotavlja takojšnjo začasno zaščito, vključno z dovoljenjem za bivanje ter dostopom do dela, nastanitve, izobraževanja, socialnega varstva in zdravstvene pomoči. Ukrep naj bi začel veljati v nekaj dneh.

Slovenska vlada je že sprejela sklep, da so ukrajinski begunci upravičeni do nujne medicinske pomoči in neodložljivih zdravstvenih storitev, je povedal minister za zdravje Janez Poklukar. V slovenskem zdravstvu pa so po njegovih besedah aktivirali tudi pripravo na izredne dogodke, ki se lahko zgodijo zaradi kibernetskih napadov ali pomanjkanja električne energije.

Državna volilna komisija pa je sklenila, da bodo slovenski državljani s stalnim prebivališčem v Ukrajini lahko na aprilskih parlamentarnih volitvah glasovali na omnia voliščih, če bodo pravočasno oddali vlogo. Vodja konzularne službe na MZZ Andrej Šter je sicer za STA ocenil, da v Ukrajini ostaja še okoli pet ali manj slovenskih državljanov. Tja je sicer v zadnjih dneh odšlo še nekaj slovenskih novinarjev.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski medtem spričo težkih razmer z rednimi video nagovori še naprej dviguje moralo sodržavljanov. Sprememba ruske taktike, da cilja civilna območja, je pokazala, da so se uspešno uprli načrtu Moskve, da bo s kopenskim napadom dosegla hitro zmago, je dejal.

Zahod je pozval, naj poveča vojaško pomoč Ukrajini. Posvaril je, da če pade Ukrajina, bodo na vrsti Estonija, Latvija in Litva. Zavzel se je tudi za neposredne pogovore s Putinom, saj je to edini način, da se ustavi vojna.

Zelenski je tudi zatrdil, da je ruska stran izgubila že skoraj 9000 vojakov. Moskva nasprotno govori o manj kot 500 žrtvah. Po navedbah Kijeva pa je bilo v nasilju ubitih okoli 2000 ukrajinskih civilistov, a teh številk ni mogoče neodvisno potrditi

Tožilec Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC) Karim Khan je v sredo začel »aktivno preiskavo dogajanja« v Ukrajini od novembra 2013. »Zbiranje dokazov se je začelo,« je sporočil in dodal, da je preliminarna preiskava ugotovila, da obstaja zadostna osnova za domnevo, da so bili storjeni zločini, ki sodijo pod pristojnost sodišča.

Da bodo preiskovali kršitve človekovih pravic in vojne zločine med rusko invazijo na Ukrajino pa je napovedala tudi Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse). Preiskavo je omogočila podpora več kot 40 držav, tudi Slovenija. Ta je v stalnem svetu Ovseja obsodila ruski vojaški napad na Harkov, v katerem je bil uničen slovenski konzulat.

O ruski invaziji je na nujni razpravi govoril Svet ZN za človekove pravice. Visoka komisarka ZN za človekove pravice Michelle Bachelet je zahtevala takojšnjo ustavitev spopadov in opozorila, da povečana stopnja ogroženosti zaradi jedrskega orožja predstavlja grožnjo za celotno človeštvo. Zunanji minister Anže Logar je v nastopu najostreje obsodil rusko agresijo in podporo, ki jo agresorju nudi Belorusija.

Tudi sicer mednarodni pritisk na Rusijo ne pojenja. Rusko gospodarstvo naj bi že čutilo posledice gospodarskih sankcij Zahoda, nekatere ruske oligarhe pa je že doletel zaseg njihovih jaht v tujini, med drugim v Franciji in Nemčiji.

Seznam mednarodnih podjetij, ki ustavljajo poslovanje v Rusiji, je vse daljši. Danes so ta korak napovedali avtomobilska velikana Volkswagen in Toyota ter švedski pohištveni gigant Ikea.

Nemško ministrstvo za gospodarstvo je po še neuradnih virih odobrilo dobavo 2700 protiletalskih raket Ukrajini. Gre za rakete tipa strela sovjetske izdelave iz vojaških zalog nekdanje Vzhodne Nemčije.

Družbeno omrežje Twitter je v skladu s sankcijami EU blokiralo profile ruskih državnih medijev RT in Sputnik v državah članicah, platforma za pretočno predvajanje glasbe Spotify je zaprla pisarno v Moskvi, Netflix pa začasno ustavlja vse prihodnje projekte in nakupe v povezavi z Rusijo.

Po drugi strani ugaša priljubljen, do Kremlja kritičen radio Eho Moskve. Odgovorni urednik Aleksej Venediktov je povedal, da je upravni odbor radia odločil, da prenehajo oddajati in zaprejo spletno stran. Že v torek je ruski medijski regulator Roskomnadzor na zahtevo državnega tožilstva omejil dostop do spletne strani radia, češ da širi lažne informacije o vojni v Ukrajini. Zaradi istih obtožb je prenehala oddajati tudi neodvisna televizija Dodž.