Eno od številnih žarišč lubadarja na Zgornjem Gorenjskem (Foto: Vida Papler - Lampe)

Lubadar uničuje gozdove

V gozdovih na Zgornjem Gorenjskem je letos celo več lubadarja, kot ga je bilo po katastrofalnem viharju leta 1984.

Na kranjskem gozdnogospodarskem območju so letos do konca julija odkrili 8.040 kubičnih metrov od lubadarja napadenega drevja, na ljubljanskem območju, ki deloma tudi sega na Gorenjsko, pa 23.300 »kubikov«.

Bled – Na Zgornjem Gorenjskem so po podatkih blejske območne enote zavoda za gozdove lani beležili rekordno količino od lubadarja napadenega drevja (okrog 32 tisoč kubičnih metrov), letos pa so že do začetka avgusta odkrili 40 tisoč kubičnih metrov »lubadark«, največ v gozdovih v okolici Gorij, v Radovni, Zgornjesavski dolini, v spodnji bohinjski dolini in v širši okolici Radovljice. »Ocenjujemo, da se bo količina letos povzpela na rekordnih 60 tisoč kubičnih metrov, kar predstavlja tretjino poseka na blejskem območju,« pravi vodja blejske območne enote zavoda Andrej Avsenek in dodaja: »Zdaj je lubadar predvsem na nižinskih območjih in pobočjih, nevarnost pa je, da bi se ob morebitni topli jeseni razširil tudi na gozdni planoti Jelovica in Pokljuka. V tem primeru bi bila količina lahko še večja od 60 tisoč kubičnih metrov.«

Kot je povedala Vida Papler – Lampe, vodja odseka za gojenje in varstvo gozdov, je na blejskem območju že v normalnih letih zaradi lubadarja treba posekati do 10 tisoč kubičnih metrov drevja, v zadnjih letih pa so bile razmere za razmnoževanje podlubnikov še posebej ugodne. Pomladi so bile tople, poletja vroča in zime mile. Takšno vreme je ustrezalo lubadarju, hkrati je bila vročina stres za smreko, ki je bila zato še zlasti na plitvih tleh, prisojnih legah in v nižini bolj dovzetna za škodljivce. Vse več je tudi ujm, ki s poškodovanim in oslabelim drevjem predstavljajo »raj« za lubadarja. Veter je pred dvema letoma na Jelovici poškodoval 85 tisoč kubičnih metrov drevja, lani ga je pod težo snega padlo okoli 150 tisoč »kubikov«. Medtem ko so lastniki v vetru poškodovano drevje že pospravili, jih za pospravilo podrtije po snegolomu čaka še okrog 30 tisoč kubičnih metrov.

Za drevesa, ki jih napade lubadar, ni pomoči, začenjajo se sušiti in v njih se razvije nova generacija lubadarja, ki ponavadi takoj napade sosednja smrekova drevesa. V takšnih razmerah je edini ukrep posek »lubadark«, ureditev sečišča in odvoz lesa iz gozda, pravijo v blejskem zavodu za gozdove, kjer pozivajo lastnike, da pregledajo svoje gozdove, takoj začnejo s spravilom napadenega drevja in o tem obvestijo revirnega gozdarja. Izjema so skalne, strme lege oz. varovalni gozdovi, tam lahko gozd zaradi (ne)varnosti pri delu prepustijo naravnemu razvoju. Spravilo »lubadark« naj ima prednost pred redno sečnjo, to naj lastniki gozdov tudi sicer čimbolj omejijo, saj je cena lesa zaradi velike ponudbe z vetrolomnih območij nizka, primanjkuje pa tudi izvajalcev. Če lastniki niso vešči gozdnih del, naj jih raje zaupajo za to usposobljenim in opremljenim izvajalcem. Za spravilo lesa iz težko dostopnih in zaprtih območij bo treba zgraditi nove vlak, zavod pa pri tem opozarja lastnike, naj se ne odločajo za »solistične akcije«. V primeru solastništva ali nedokončanih dednih postopkov naj izberejo pooblaščenca, ki bo urejal posek in sodeloval z javno gozdarsko službo.

V blejskem zavodu so letos izdali lastnikom že okrog 1.100 odločb z zelo kratkim rokom spravila in izvedbe varstvenih del, v 27 primerih so posegli po izvršbi, ukrepal pa je tudi gozdarski inšpektor, ki je malomarnim lastnikom naložil plačilo kazni. Ker ugotavljajo, da sedanji ukrepi niso dovolj učinkoviti, se zavzemajo za spremembo predpisov, ki bi ob naravnih ujmah in pretirani razmnožitvi lubadarja v gozdovih omogočili oblikovanje »ekip« za hitro spravilo lesa. Od lubadarja napadeno drevje je tudi manj vredno. Če ga lastnik pospravi takoj, je vrednost hlodovine približno za četrtino nižja od običajne in znaša okrog 50 evrov za »kubik«, hlod že močno napadenega drevja pa je vreden enako kot celulozni les, to je okrog 20 evrov za »kubik«.

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Nasveti / torek, 24. maj 2022 / 11:20

Tanja odgovarja

Stara sem 17 let in sem zelo nesrečna. Imam nekaj prijateljic, za katere se zelo trudim. Vedno jih vprašam, kako so, sem jim v podporo in pomoč. Vedno poskušam biti res dobra prijateljica,...

Objavljeno na isti dan


GG Plus / nedelja, 10. avgust 2008 / 07:00

Naložbe v banke so temeljni posel Save

V desetletju od 1997 do 2007 se je kranjska Sava preobrazila iz gumarskega koncerna v upravljavsko finančni holding, ki bo s svojimi naložbami v Gorenjsko banko in Abanko po njuni združitvi krepko pos...

Gospodarstvo / nedelja, 10. avgust 2008 / 07:00

Lubadar uničuje gozdove

V gozdovih na Zgornjem Gorenjskem je letos celo več lubadarja, kot ga je bilo po katastrofalnem viharju leta 1984.

Radovljica / nedelja, 10. avgust 2008 / 07:00

Avtocesto "podaljšali" za 4,5 kilometra

Radovljica - Promet na približno 4,5 kilometra dolgem odseku avtoceste med Vrbo in bodočim priključkom za Radovljico je od konca letošnjega maja potekal dvosmerno po eni polovici...

Jezersko / nedelja, 10. avgust 2008 / 07:00

Jezersko začasno rešujejo pred vodo

Jezersko - Na Jezerskem že potekajo dela, s katerimi bodo začasno obvarovali naselje pred vodo, ki priteče izpod porušenega slapa Čedca. Naredili so posebno muldo in izkopali jar...

Škofja Loka / nedelja, 10. avgust 2008 / 07:00

Akcija SuperDružba v Škofji Loki

Škofja Loka - V sredo je v Škofji Loki gostovala ulična akcija, ki jo Mladi forum SD organizira po slovenskih krajih. Namen je mlade vključiti v politiko in jih spodbuditi, da po...