Eno od številnih žarišč lubadarja na Zgornjem Gorenjskem (Foto: Vida Papler - Lampe)

Lubadar uničuje gozdove

V gozdovih na Zgornjem Gorenjskem je letos celo več lubadarja, kot ga je bilo po katastrofalnem viharju leta 1984.

Na kranjskem gozdnogospodarskem območju so letos do konca julija odkrili 8.040 kubičnih metrov od lubadarja napadenega drevja, na ljubljanskem območju, ki deloma tudi sega na Gorenjsko, pa 23.300 »kubikov«.

Bled – Na Zgornjem Gorenjskem so po podatkih blejske območne enote zavoda za gozdove lani beležili rekordno količino od lubadarja napadenega drevja (okrog 32 tisoč kubičnih metrov), letos pa so že do začetka avgusta odkrili 40 tisoč kubičnih metrov »lubadark«, največ v gozdovih v okolici Gorij, v Radovni, Zgornjesavski dolini, v spodnji bohinjski dolini in v širši okolici Radovljice. »Ocenjujemo, da se bo količina letos povzpela na rekordnih 60 tisoč kubičnih metrov, kar predstavlja tretjino poseka na blejskem območju,« pravi vodja blejske območne enote zavoda Andrej Avsenek in dodaja: »Zdaj je lubadar predvsem na nižinskih območjih in pobočjih, nevarnost pa je, da bi se ob morebitni topli jeseni razširil tudi na gozdni planoti Jelovica in Pokljuka. V tem primeru bi bila količina lahko še večja od 60 tisoč kubičnih metrov.«

Kot je povedala Vida Papler – Lampe, vodja odseka za gojenje in varstvo gozdov, je na blejskem območju že v normalnih letih zaradi lubadarja treba posekati do 10 tisoč kubičnih metrov drevja, v zadnjih letih pa so bile razmere za razmnoževanje podlubnikov še posebej ugodne. Pomladi so bile tople, poletja vroča in zime mile. Takšno vreme je ustrezalo lubadarju, hkrati je bila vročina stres za smreko, ki je bila zato še zlasti na plitvih tleh, prisojnih legah in v nižini bolj dovzetna za škodljivce. Vse več je tudi ujm, ki s poškodovanim in oslabelim drevjem predstavljajo »raj« za lubadarja. Veter je pred dvema letoma na Jelovici poškodoval 85 tisoč kubičnih metrov drevja, lani ga je pod težo snega padlo okoli 150 tisoč »kubikov«. Medtem ko so lastniki v vetru poškodovano drevje že pospravili, jih za pospravilo podrtije po snegolomu čaka še okrog 30 tisoč kubičnih metrov.

Za drevesa, ki jih napade lubadar, ni pomoči, začenjajo se sušiti in v njih se razvije nova generacija lubadarja, ki ponavadi takoj napade sosednja smrekova drevesa. V takšnih razmerah je edini ukrep posek »lubadark«, ureditev sečišča in odvoz lesa iz gozda, pravijo v blejskem zavodu za gozdove, kjer pozivajo lastnike, da pregledajo svoje gozdove, takoj začnejo s spravilom napadenega drevja in o tem obvestijo revirnega gozdarja. Izjema so skalne, strme lege oz. varovalni gozdovi, tam lahko gozd zaradi (ne)varnosti pri delu prepustijo naravnemu razvoju. Spravilo »lubadark« naj ima prednost pred redno sečnjo, to naj lastniki gozdov tudi sicer čimbolj omejijo, saj je cena lesa zaradi velike ponudbe z vetrolomnih območij nizka, primanjkuje pa tudi izvajalcev. Če lastniki niso vešči gozdnih del, naj jih raje zaupajo za to usposobljenim in opremljenim izvajalcem. Za spravilo lesa iz težko dostopnih in zaprtih območij bo treba zgraditi nove vlak, zavod pa pri tem opozarja lastnike, naj se ne odločajo za »solistične akcije«. V primeru solastništva ali nedokončanih dednih postopkov naj izberejo pooblaščenca, ki bo urejal posek in sodeloval z javno gozdarsko službo.

V blejskem zavodu so letos izdali lastnikom že okrog 1.100 odločb z zelo kratkim rokom spravila in izvedbe varstvenih del, v 27 primerih so posegli po izvršbi, ukrepal pa je tudi gozdarski inšpektor, ki je malomarnim lastnikom naložil plačilo kazni. Ker ugotavljajo, da sedanji ukrepi niso dovolj učinkoviti, se zavzemajo za spremembo predpisov, ki bi ob naravnih ujmah in pretirani razmnožitvi lubadarja v gozdovih omogočili oblikovanje »ekip« za hitro spravilo lesa. Od lubadarja napadeno drevje je tudi manj vredno. Če ga lastnik pospravi takoj, je vrednost hlodovine približno za četrtino nižja od običajne in znaša okrog 50 evrov za »kubik«, hlod že močno napadenega drevja pa je vreden enako kot celulozni les, to je okrog 20 evrov za »kubik«.

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kronika / sreda, 12. avgust 2015 / 10:10

Padel je s konja

Stara Oselica – Minulo nedeljo sredi dneva so morali posredovati reševalci nujne medicinske pomoči (NMP) iz Škofje Loke, saj je v Stari Oselici v Poljanski dolini jahač padel s konja. Poškodovanega...

Objavljeno na isti dan


Splošno / sreda, 26. december 2007 / 07:00

V spomin: Tomaž Plevel (1976-2007)

Divjanje vode in vsa škoda, ki jo je povzročila, postane nepomembna ob tragičnem dogodku, ki nas je vse prizadel. Obstali smo in obnemeli. Našega predsednika Tomaža Plevela je, medtem ko je neseb...

Splošno / sreda, 26. december 2007 / 07:00

Na odprtju tudi Borštnikovi nagrajenci

Slovesnega odprtja Kulturnega hrama Ignacija Borštnika v Cerkljah, v katerem se je zvrstilo že precej zanimivih prireditev, so se udeležili tudi staroste slovenskega gledališča.

Splošno / sreda, 26. december 2007 / 07:00

Čistilka Marija se poroči

Občina Cerklje na Gorenjskem in svet Boršnikovega srečanja sta 9. novembra občanom poklonila brezplačno predstavo monokomedije Poroka čistilke Marije. Igro je napisal Tone Partljič, igra pa Mojca...

Splošno / sreda, 26. december 2007 / 07:00

Dobrodelni koncert za Železnike

V novi kulturni dvorani se je zvrstila že vrsta prireditev, med njimi tudi dobrodelni koncert za pomoč prizadetim v poplavah v Železnikih, ki ga je 15. novembra organiziral Gorenjski glas. Povabi...

Splošno / sreda, 26. december 2007 / 07:00

Obnovili cerkev in cesto

Na Svetem Lenartu so 23. septembra blagoslovili obnovitvena dela na cerkvi sv. Lenarta. Obnovili so oltar in okna, cerkev pa so tudi prepleskali. Vsa obnovitvena dela so stala 24 tisoč evrov. Ist...