Več možnosti

Besedilo: Janez Logar
Kategorija: Nasveti / ponedeljek, 28. februar 2022 / 13:14

Kako začeti sproščati notranje napetosti v telesu? Kaj narediti, da bo v nas manj notranjega, psihičnega trpljenja, da bo v nas manj stresa, kar je močno povezano s kroničnimi bolečinami? Najslabša možnost je, da nič ne ukrenemo. Če zdravniki ne znajo odpraviti naše kronične bolečine, se bomo pač morali sprijazniti s to bolečo nadlogo do konca življenja. Na to seveda ne smemo pristati. Kot ne smemo pristati na miselnost, da je življenje težko in da se nič ne da spremeniti.

Naslednji predlogi zahtevajo našo aktivno vlogo za odpravo kroničnih bolečin. Prvič, zapišimo svoje težave. Pišite na roko, ker se tako bolj aktivno vključujejo možgani. Zapišimo, kje nas boli, kako nas boli, kakšne so te bolečine, koliko časa že trajajo, kako čutimo mišice, sklepe …, kako se bolečine selijo po telesu, zapišimo vse podrobnosti. Nato preidimo na drugo stran bolečine (kot smo pisali v prejšnjih člankih). Zapišimo svoje trenutno notranje stanje: natančno opišimo, kaj doživljamo, kako nam je na tem svetu, katera čustva divjajo v nas in katera vztrajno odrivamo od sebe. Vzemite si veliko časa. Papir vse prenese, le vi potrebujete voljo in dajte na papir, kar vas teži. Nikamor in nikomur vam tega pisma ni treba poslati. Preglejte vaše trenutne odnose in zapišite, kaj doživljate ob ljudeh, ki so vam najbližji. Najbolj si boste pomagali, če boste iskreni do sebe. Npr. zapišite, da ste že zelo dolgo besni na snaho, ker vam je speljala vašega ljubega sina, zapišite, da ste jezni na »ta mladega«, ker vzgaja otroke popolnoma drugače, kot si vi želite. Pišite o svojih strahovih, pišite o svojih občutkih ponižanja, ko se vam mož posmehuje, zapišite, kako se vam je svet podrl, ker vas je mož prevaral, dajte si duška in dovolite si zapisati, kako vas boli, ker vas otroci ne spoštujejo, kot bi vi pričakovali … Se kar ne neha, kajneda. Bolj kot boste pisali, več bo tega materiala. Ostanite pri sedanjih odnosih, dogodkih, počutjih. Posebej bodite pozorni na čustva, ki jih vztrajno zatirate v sebi. Dovolite si zapisati dogodke in ljudi, ki vam vzbujajo jezo. Nato morate nujno to jezo zapisati. Zapišite, kako jo doživljate, kakšni so trenutki, ko pride, kako jo potlačite, zakaj to počnete. Celo več. Napišite, kaj bi tej jezi rekli, kako bi z njo komunicirali, kako lahko vidva z jezo postaneta zaveznika. Jeze je ogromno tam, kjer je veliko nemoči. Pišite, kje se počutite nemočne, kako se nemoč in jeza prepletata, kako vam nemoč požre jezo.

Naj vam to pisanje ne vzame le dve uri. Vzemite si veliko časa. Ne boste mogli verjeti, koliko čustvenega viharja je v vas. Počasi, zelo počasi, se bo vaša notranjost začela spreminjati. Nikomur ne gre hitro.