Kritični pogled na načrtno onesnaževanje okolja na Planini

Da, prav ste prebrali. Načrtno nameščajo škatle iz pocinkane pločevine (okoli 20 cm x 30 cm x 50 cm) na zelenice na Planini, kar je vnebovpijoče onesnaževanje v 21. stoletju.

Sem staroselka na Planini, pred petdesetimi leti sem se prvič srečala s temi škatlami za odpadke, ki imajo zgoraj odprtino in pokrov za odlaganje cigaretnih ogorkov.

Že v tistih časih je bil to 'grdi raček', neestetski umotvor, ki ga nisem srečala nikjer drugje – ne pri nas ne v svetu.

Čas je tekel dalje, a v zadnjih petdesetih letih se glede teh neokusnih škatel ni nič spremenilo. Nasprotno, število teh škatel se povečuje, le da so sedaj namenjene pasjim iztrebkom, a še vedno tudi cigaretnim ogorkom.

Ker so odprte, so nehigienične in iz zdravstvenih razlogov nevarni okuževalci zaradi muh, ki se pasejo na odpadkih v notranjosti. Dve taki škatli so namestili ob avtobusnih postajah na Planini, ena celo pred Osnovno šolo Stane Žagar. Kako je mogoče, da načrtovalci postavijo šolarjem, ki čakajo na avtobusni prevoz, 'pepelnike' na dosegu roke.

Povrhu vsega pa so te škatle tako neestetske (grde), da nam vsem, ki se sprehajamo ali hitimo ob stolpnicah po nakupih proti Qlandii, jemljejo ves užitek zaradi umazanije in smradu, ki silita iz notranjosti teh škatel.

Ves svet se trudi ohranjati naš planet še zelen za prihodnje rodove in ustavlja onesnaževanje po najboljših močeh. Tudi pri nas vemo, da sodijo pasji iztrebki in cigaretni ogorki v zelen zabojnik za splošne odpadke. Primeri dobre prakse so iz gorskih postojank, ko že dolgo (več kot dvajset let) planinci odnašajo odpadke v dolino nazaj.

Zakaj ne bi sledili napredku tudi v ekologiji?

Medtem ko nas svet vsakodnevno preseneča z neverjetnimi odkritji na tehnološkem področju, se pri nas, na Planini, vračamo z nevarnimi odpadki nazaj v 20. stoletje!

Ali pa res velja, kar pravi redni profesor in znanstveni svetnik Boris Kryštufek (Delo, 22. januar 2022, str. 15), da smo ljudje hudiči na Zemlji?

Ela Teran, prof.