V Delnicah proslavljali dve medalji

Smučarska skakalka Nika Križnar je na olimpijskih igrah v Pekingu dosegla nov velik uspeh. Bronaste medalje so se veselili tudi domači, sovaščani in prijatelji, ki so se zbrali v njenih domačih Delnicah, skupaj gledali tekmo in proslavili obe slovenski medalji – tudi zlato Urše Bogataj, ki je dekle Nikinega brata. »Seveda so tudi tekle solze. To je velik dosežek za celo Slovenijo, ne samo za našo družino,« je presrečna dejala Nikina mami Barbara Križnar.

Delnice – Slovenske smučarske skakalke so v soboto na olimpijskih igrah v Pekingu na posamični tekmi na srednji skakalnici spisale zgodovino. Urša Bogataj je včeraj na podelitvi okrog vratu dobila olimpijsko zlato medaljo, Nika Križnar pa bronasto. Slovenija je bila po prvem dnevu druga najuspešnejša država, takoj za Norveško!

»Zlate medalje nisem pričakovala. Še vedno ne morem verjeti,« je povedala presrečna Urša Bogataj, članica SSK Ilirija, ki prihaja z Briš pri Polhovem Gradcu. Po Tini Maze je druga slovenska zimska športnica z olimpijskim zlatom. Malce jo imamo lahko tudi že za Gorenjko. Njen fant je namreč Sandi Križnar, brat Nike Križnar, s katero sta veliki prijateljici in na tekmah tudi sostanovalki. Nika Križnar, članica SSK Norica Žiri, se veseli novega velikega odličja, prvega olimpijskega, o katerem je odkrito govorila že pred odhodom na Kitajsko. »Danes sem samo uživala. Vedela sem, da moram biti nasmejana, zadovoljna. Res sem se skušala sprostiti in uživati vsak trenutek. Ves dan sem si prepevala, prav tako tudi Urša. Zelo sem vesela in komaj čakam, da pridem domov in da objamem domače, ki jih zelo pogrešam,« je za TV Slovenija v solzah sreče dejala Nika Križnar. Prihaja iz Delnic v Poljanski dolini, živi pa pri fantu na Mlaki pri Kranju.

Tako kot na Brišah je bilo v soboto zelo veselo tudi v Delnicah, nekaj kilometrov iz Poljan v smeri proti Staremu vrhu. Poljanci so nasploh zelo ponosni na svoji občanki, tako na Niko Križnar kot tudi na tokrat peto Emo Klinec. Slednja je namreč prav iz Poljan. Dokaz za to je tudi transparent ob cesti, na katerem sta obe na sliki, na vrhu pa je napis Poljanska dolina diha z vama. Na hribu na vstopu v Delnice plapolata slovenska in olimpijska zastava, odprli so »olimpijsko vas«. Zraven je vselej tudi Milan Čadež, župan Občine Gorenja vas - Poljane. Pri Križnarjevih so si tekmo ogledali domači, sovaščani in prijatelji. Več o vzdušju in doživljanju uspeha je včeraj povedala Barbara Križnar, Nikina mama: »Verjeli smo, da bo ena medalja, upali na dve, hkrati pa se zavedali, da se na tekmi lahko zgodi marsikaj. Televizijo smo prinesli na dvorišče in tekmo spremljali v družbi prijateljev, sovaščanov. Bilo je lažje, a kljub temu kar stresno, vsi smo bili na trnih – in vsem je odleglo, ko smo videli, kako odlično se je razpletlo. Seveda so tudi tekle solze, sploh v trenutku, ko je po tekmi trener Zoran Zupančič prišel do njiju in ju tako lepo pobožal. Res neverjetni občutki. Veselimo se obeh medalj. To je velik dosežek za celo Slovenijo, ne samo za našo družino. Dobili smo veliko čestitk, klicev, veliko jih je prišlo tudi k nam domov. To je bil res vesel dan.«

Družina se je z Niko slišala nekaj ur po tekmi, najprej pa s trenerjem Zoranom Zupančičem, ki prihaja s Sela pri Žireh. »Pri nas je tekmo gledala tudi njegova partnerka. Zvečer okrog sedmih pa nas je poklicala Nika. Res je bilo lepo. Pri nas je bil takrat tudi že njen fant. Tudi Uršo je dala na telefon. Čez dan smo ji pošiljali posnetke vzdušja, navijanja ... Je rekla, da je jokala, ko je videla, koliko nas je in kako smo veseli. Sicer pa ji je na Kitajskem všeč, kar nam je sporočila že v prejšnjih javljanjih,« je dodala Barbara Križnar. Z možem Damjanom imata šest otrok. Zelo so povezani in si pomagajo. Tudi oni že komaj čakajo, da pride domov. »Cela vas diha z njo. Tukaj je nekaj več kot trideset hiš. Zagotovo jo bomo lepo sprejeli,« je še povedala in dodala, da so vsi njeni uspehi nekaj res izjemnega: »Če bi mi v porodnišnici babica rekla, da bo Nika imela čez leta olimpijsko medaljo, bi mislila, da ni čisto pri sebi. Nisem si predstavljala, da bi to lahko bilo res. A je. In kadar ji kaj ne gre, kot si želi, ji vedno rečem, da je dosegla že ogromno, da piše zgodovino. Omeniti moram tudi trenerja Zorana. Za ženske skoke in za klub v Žireh je naredil ogromno. Je kot drugi oče.«

Pri Križnarjevih bodo na trnih znova danes, ko bo mešana ekipna tekma.