Kronične bolečine
Kronične bolečine so tegoba, ki pesti precej ljudi. Po podatkih družinskih zdravnikov vsak peti bolnik trpi za kroničnimi bolečinami. Naštejmo nekaj najbolj pogostih: stalna utrujenost, bolečine v rokah, nogah, sklepih, kolkih, bolečine v hrbtu in išias, težave s spanjem, mrzle noge in roke, glavobol in migrene, bolečine v želodcu, stiskanje in pečenje v prsnem košu, pospešeno bitje srca, menstrualni krči, vrtoglavica, težave s kožo, čudne bolečine v vratu … Te in podobne težave zelo pogosto sovpadajo (strokovno komorbidnost) z depresijo. Za kronične bolečine ni znanega telesnega ali psihičnega vzroka. In predvsem trajajo že zelo dolgo. Ti bolniki trpijo, še težje je, ker jim mnogi ne verjamejo. Stalno jih nekaj boli. Zato ni čudno, da nekateri obupajo in padejo v depresijo. Obiskujejo kiropraktike, maserje, pomislijo na akupunkturo, fizioterapijo, kirurgijo … in drugo alternativno prakso.
Kronične bolečine predstavljajo izziv in težavo tudi za zdravstveno stroko. Medicina se trudi, jasnega telesnega vzroka pa ne more najti. Te bolnike pregledujejo še razni specialisti, vzroka ne morejo odkriti, človek pa trpi. Težko je tudi zdravnikom, ker ne morejo pomagati. Strokovni izraz za kronične bolečine je »medicinsko nepojasnjena stanja«. V zadnjem času tudi »vztrajni telesni simptomi«. Ime pove vse. Zdravniki ugotavljajo, da je še najbolj učinkovit način soočenja s kroničnimi bolečinami psihosomatski pristop. To pomeni, da je nujno sodelovanje bolnika, zdravnika in psihologa oziroma terapevta. In se tako pomikati od simptomatskega k vzročnemu zdravljenju.
Posledice kroničnih bolečin vplivajo ne samo na bolnika, temveč tudi na njegove najbližje, službo, njegovo učinkovitost, pogoste bolniške odsotnosti. Bolnik je pogosto označen, da si bolečine izmišljuje. Za te bolečine je res značilno, da se selijo po telesu, hkrati pa rentgenske slike in analize ne pokažejo poškodb ali obolenj. Počasi celo družina obupa nad bolnikom, on pa je vedno bolj nerazumljen in osamljen.
Ali lahko človek s kroničnimi bolečinami še kaj stori sam zase? Da bi manj trpel in da bi končno lahko zaživel brez ali vsaj z manj bolečinami. To si nadvse želijo, saj jim kronične bolečine uničujejo dneve, noči, poklice in odnose. Naš korenjak Martin Krpan pravi: »Vsi ljudje vse vedo; na vsem svetu se vse dobi.« Torej ob vsej pomoči, ki mu jo nudijo strokovnjaki, mora bolnik prevzeti odgovornost za lastno zdravje. Pri kroničnih bolečinah (in drugih) je ključno poslušati strokovnjake in znanost. In nato dodati lastno motivacijo za rešitev problema. Prevzeti odgovornost zase in za svoje zdravje, iz skritih kotičkov sebe potegniti moč ter iskati dodatno in drugačno znanje o bolezni. Vsaka bolezen se nekje začne. Najbolje je iti tja. (Se nadaljuje)