Kronične bolečine

<p>Prevzeti moramo odgovornost zase in za svoje zdravje.<br class="hardreturn" />

Kronične bolečine so tegoba, ki pesti precej ljudi. Po podatkih družinskih zdravnikov vsak peti bolnik trpi za kroničnimi bolečinami. Naštejmo nekaj najbolj pogostih: stalna utrujenost, bolečine v rokah, nogah, sklepih, kolkih, bolečine v hrbtu in išias, težave s spanjem, mrzle noge in roke, glavobol in migrene, bolečine v želodcu, stiskanje in pečenje v prsnem košu, pospešeno bitje srca, menstrualni krči, vrtoglavica, težave s kožo, čudne bolečine v vratu … Te in podobne težave zelo pogosto sovpadajo (strokovno komorbidnost) z depresijo. Za kronične bolečine ni znanega telesnega ali psihičnega vzroka. In predvsem trajajo že zelo dolgo. Ti bolniki trpijo, še težje je, ker jim mnogi ne verjamejo. Stalno jih nekaj boli. Zato ni čudno, da nekateri obupajo in padejo v depresijo. Obiskujejo kiropraktike, maserje, pomislijo na akupunkturo, fizioterapijo, kirurgijo … in drugo alternativno prakso.

Kronične bolečine predstavljajo izziv in težavo tudi za zdravstveno stroko. Medicina se trudi, jasnega telesnega vzroka pa ne more najti. Te bolnike pregledujejo še razni specialisti, vzroka ne morejo odkriti, človek pa trpi. Težko je tudi zdravnikom, ker ne morejo pomagati. Strokovni izraz za kronične bolečine je »medicinsko nepojasnjena stanja«. V zadnjem času tudi »vztrajni telesni simptomi«. Ime pove vse. Zdravniki ugotavljajo, da je še najbolj učinkovit način soočenja s kroničnimi bolečinami psihosomatski pristop. To pomeni, da je nujno sodelovanje bolnika, zdravnika in psihologa oziroma terapevta. In se tako pomikati od simptomatskega k vzročnemu zdravljenju.

Posledice kroničnih bolečin vplivajo ne samo na bolnika, temveč tudi na njegove najbližje, službo, njegovo učinkovitost, pogoste bolniške odsotnosti. Bolnik je pogosto označen, da si bolečine izmišljuje. Za te bolečine je res značilno, da se selijo po telesu, hkrati pa rentgenske slike in analize ne pokažejo poškodb ali obolenj. Počasi celo družina obupa nad bolnikom, on pa je vedno bolj nerazumljen in osamljen.

Ali lahko človek s kroničnimi bolečinami še kaj stori sam zase? Da bi manj trpel in da bi končno lahko zaživel brez ali vsaj z manj bolečinami. To si nadvse želijo, saj jim kronične bolečine uničujejo dneve, noči, poklice in odnose. Naš korenjak Martin Krpan pravi: »Vsi ljudje vse vedo; na vsem svetu se vse dobi.« Torej ob vsej pomoči, ki mu jo nudijo strokovnjaki, mora bolnik prevzeti odgovornost za lastno zdravje. Pri kroničnih bolečinah (in drugih) je ključno poslušati strokovnjake in znanost. In nato dodati lastno motivacijo za rešitev problema. Prevzeti odgovornost zase in za svoje zdravje, iz skritih kotičkov sebe potegniti moč ter iskati dodatno in drugačno znanje o bolezni. Vsaka bolezen se nekje začne. Najbolje je iti tja. (Se nadaljuje)

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ...&nbsp;

Pisma bralcev / torek, 31. julij 2012 / 07:00

Prihaja evropska pomoč v hrani

Tak je bil naslov v eni prejšnjih številk Gorenjskega glasa. Pri tej zadevi pa bi dejal naslednje: Prav, če prihaja te vrste pomoč, vendar je treba vedeti, da se na tako pomoč ne smemo zanašati in drž...

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / nedelja, 25. marec 2018 / 20:25

Ne le za mlade

Pametni telefoni oziroma dlančniki že dolgo niso zgolj v domeni mladine, ampak jih vse pogosteje uporabljajo tudi starejši, ki so navdušeni zlasti zato, ker imajo ob vsaki priložnosti s seboj tudi...

Kultura / nedelja, 25. marec 2018 / 20:21

Pesem je človekova sestra

Tako je med drugim v poslanici ob svetovnem dnevu poezije razmišljal pesnik Ivo Svetina, v Galeriji Prešernovih nagrajencev pa smo potem prisluhnili še nekaj vrhunskim mojstrom verza.

Zanimivosti / nedelja, 25. marec 2018 / 20:20

Po trdovratni zimi, vendarle pomlad

Dolga zima se očitno še noče posloviti ter se še kar trdovradno oklepa naše dežele, sveža pošiljka snega je tako v preteklih dneh prekrila že prve znanilke pomladi. Pa vendar, pomladansko enakonočj...

GG Plus / nedelja, 25. marec 2018 / 16:51

Pasijonski almanah 2017

»Pred vami je prva številka novega zbornika z naslovom Pasijonski almanah, ki je namenjen objavljanju strokovnih in poljudnih prispevkov na temo pasijonov in pasijonske dediščine ne le z domačega,...

GG Plus / nedelja, 25. marec 2018 / 16:49

Ludvik Starič – leteči Kranjec

Leteči Kranjec, kot so imenovali cestnega motociklističnega dirkača in kasneje spidvejista Ludvika Stariča, se je rodil 19. marca 1906 v Mirni Peči na Dolenjskem. Preden se je kot poklicni voznik z...