Pasijonski almanah 2017, Pasijoni na Slovenskem in Hrvaškem, uredila Jože Štukl in Franc Križnar, Občina Škofja Loka, 2017, 158 strani

Pasijonski almanah 2017

»Pred vami je prva številka novega zbornika z naslovom Pasijonski almanah, ki je namenjen objavljanju strokovnih in poljudnih prispevkov na temo pasijonov in pasijonske dediščine ne le z domačega, ampak predvsem s širšega evropskega prostora. Škofjeloški pasijon je namreč 1. decembra 2O15 z vpisom na Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine za vedno presegel lokalne in državne okvire in postal svetovno prepoznavna dediščina celotnega človeštva. S tem je postal prva in doslej edina pasijonska igra iz številne družine evropskega združenja Europassion, ki ji je uspel ta veliki korak. Tega izjemnega uspeha, ki nam ga močno zavidajo številni veliki evropski narodi, se v tem trenutku mogoče še premalo zavedamo oziroma ga še nismo v celoti ponotranjili, saj se včasih obnašamo tako, da se zdi, kot da se celo malo bojimo tega velikega uspeha. Mogoče je prav zdaj napočil pravi trenutek, da s ponosom in ravno pravšnjo mero samozavesti stopimo iz lastne sence in si začnemo aktivno prizadevati, da Pasijonski almanah postane mednarodno glasilo združenja Europassion, kjer bodo lahko vse države članice objavljale svoje prispevke na temo pasijonske dediščine ter njene promocije, varovanja in ohranjanja. Naslednja uprizoritev Škofjeloškega pasijona bo leta 2021, do takrat pa moramo postoriti še marsikaj na domačem in mednarodnem področju za integracijo in promocijo Škofjeloškega pasijona. Vsi si namreč iskreno želimo, da bi v letu ponovne uprizoritve Škofjeloškega pasijona, ko bo Škofja Loka hkrati gostila tudi mednarodni kongres združenja Europassion, delegatom in množici drugih obiskovalcev iz domovine in tujine pripravili nepozabno 'pasijonsko izkušnjo' in se tako izkazali kot vredni nosilci prestižne Unescove 'blagovne znamke'.« (Str. 168–169)

Potem ko se je Škofjeloški pasijon v zadnjih dveh desetletjih v svojem rodnem mestu ponovno etabliral, se želi v zadnjih letih uveljaviti tudi v svetu. Velik dosežek v tem oziru je njegova uvrstitev na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. V tem kontekstu pa je dragocen tudi prispevek te knjige, ki vzpostavlja povezavo med pasijoni na Slovenskem in Hrvaškem. To povezavo so tvorno in brez arbitraže dosegli sodelujoči avtorji; na slovenski strani Jože Štukl, Franc Križnar, Andrej Misson in Tone Potočnik, s hrvaške pa Sanja Nikčević in Marko Dragić. Gornji odlomek je iz predgovora obeh urednikov, Štukla in Križnarja.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kranj / petek, 26. oktober 2012 / 07:00

Kranjski glas

Kranjski glas, 26. oktober 2012, št. 10

Objavljeno na isti dan


GG Plus / torek, 27. oktober 2020 / 00:53

Koronavirus in mi, 1. del

V četrtek, 24. septembra, zvečer sem na Facebooku objavil novico o tem, da je mama pozitivna na covid-19. Dejansko nisem niti pomislil na to, da bi mogoče iz kakršnegakoli razloga to novic...

GG Plus / torek, 27. oktober 2020 / 00:52

Naglič, priimek iz greha, 2. del

Priimek Nagel so začeli pisarji postopoma zapisovati kot Naglič, ker so ljudje sinu Nagla rekli mali Nagel ali Naglič. Tako so nastali tudi mnogi drugi priimki. Leta 1806 so priimek ob rojstvu hčer...

GG Plus / torek, 27. oktober 2020 / 00:49

Rož'ca raste, ko jo potrebujemo

Miran Čebašek se že vrsto let ukvarja z zeliščarstvom, svoje znanje pa prenaša tudi na druge. Kot pravi, je pri zdravljenju z zelišči pomembno, da jih znamo pravilno uporabljati.

Kultura / torek, 27. oktober 2020 / 00:42

»Malar« vam v dom prinese barve

V Gorenjskem muzeju je v podstrešni galeriji gradu Khislstein na ogled razstava z naslovom Malar nam polepša življenje. V grad, kjer je bil nekoč dijaški dom, se z razstavo o tem čudovitem poklicu, ko...

GG Plus / torek, 27. oktober 2020 / 00:37

Nekdanjo Bloudkovo skakalnico iztrgali pozabi

Ozka stezica, ki se iz Naklega strmo pne na gozdno planoto Dobrava, preseka nekdanjo skakalnico, ki so jo naklanski fantje s pomočjo tržiških skakalcev zgradili leta 1950 po načrtih Stanka Bloudka. Do...