Kupčkanje s pokrajinami

Državni zbor bo na majski seji odločal o tem, ali bomo šli državljani na referendum o pokrajinah.

Ljubljana - Bomo šli državljani 22. junija na posvetovalni referendum in se na njem odločali o pokrajinah? To je odvisno od tega, kako se bodo na majski seji odločili poslanci državnega zbora. Že ob četrtkovem in petkovem zasedanju matičnega parlamentarnega odbora, ki je zavrnil predlog za razpis referenduma in tudi vse predloge referendumskega vprašanja, pa je bilo videti, da bo enotnost glede pokrajin zelo težko doseči. Kupčkanje s številom pokrajin je temeljito razdelilo politiko. Spomnimo se, kolikokrat je le vladna stran spreminjala pokrajinski zemljevid. Na njem je bilo po prvotnem predlogu 14 pokrajin, pozneje dvanajst plus ena, sedaj znova trinajst plus ena. V koaliciji se je za manjše število pokrajin ogrevala NSi, ki je pripravila predloga za šest in devet pokrajin, sedaj pa spet podpira vladni predlog. Pač pa je medtem podporo pokrajinam odrekel koalicijski DeSUS. In tudi v opoziciji ni enotnosti in doslednosti. SD, ki na začetku ni imela nič proti 14 pokrajinam, nasprotovala pa je slabo pripravljenemu predlogu o načinu njihovega financiranja, sedaj terja referendum o številu pokrajin.

Kakšno bo na referendumu (če sploh bo) vprašanje, ki naj bi ga obkrožali državljani? Odločitve o tem, kot rečeno, še ni, saj je parlamentarni odbor za lokalno samoupravo zavrnil tudi predloge referendumskega vprašanja. Aktualni pa so trije: prvotni koalicijski o razdelitvi Slovenije na 13 pokrajin, predlog SDS in SLS o 14 pokrajinah in predlog opozicije o šestih, osmih ali 13 pokrajinah. Lahko pa se pri tem še kaj spremeni, razmišljajo namreč tudi o vprašanju, ali naj se osrednjeslovenska pokrajina razdeli na dva dela. Politika (in tudi stroka) si je enotna le glede tega, da pokrajine potrebujemo, saj bodo lahko učinkoviteje kot država odločale o nekaterih vprašanjih, denimo odlagališčih smeti, cestah, urejanju vodotokov, srednjem in visokem šolstvu …, za kar so občine premajhne in prešibke.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / torek, 15. marec 2011 / 07:00

Barčice napovedale pomlad

Na številnih etnoloških prireditvah po Gorenjskem so v petek, na predvečer gregorjevega, s spuščanjem barčic naznanjali prihod pomladi.

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / sreda, 1. februar 2012 / 07:00

Nostalgija iz Prešernovih časov

Z današnjim odprtjem razstave Kranjske gostilne v Prešernovem času se bodo v Kranju začele prireditve ob letošnjem kulturnem prazniku, katerih vrhunec bo Prešernov smenj.

Zanimivosti / sreda, 1. februar 2012 / 07:00

Priznanja za vztrajne pohodnike

Turistično društvo Šenčur je prvič podelilo priznanja pohodnikom, ki so lani vsaj petnajstkrat obiskali Apnišče, najvišji vrh v šenčurski občini.

GG Plus / sreda, 1. februar 2012 / 07:00

Prešeren na Koroškem

Prešeren se je rodil pod Karavankami. Močno pa je bil povezan tudi z deželo in ljudmi na oni strani teh gora, s Koroško in Korošci. V Celovcu je maja 1832 opravil sodni izpit, po koroških župnijah je...

GG Plus / sreda, 1. februar 2012 / 07:00

Kaj je pri Prešernu gorenjskega?

Ste se kdaj vprašali, kaj je pri Prešernu najbolj gorenjskega? Njegov rod in rojstvo, pa kraj rojstva in otroštva ... V njegovih pesmih lahko najdemo tudi številne nam in njemu domače gorenjske besede...

Kronika / sreda, 1. februar 2012 / 07:00

Namesto pomoči globa in točke

Pri prometnih nesrečah prve kategorije zaradi poškodovanega vozila ni treba na policijo.