Kupčkanje s pokrajinami

Državni zbor bo na majski seji odločal o tem, ali bomo šli državljani na referendum o pokrajinah.

Ljubljana - Bomo šli državljani 22. junija na posvetovalni referendum in se na njem odločali o pokrajinah? To je odvisno od tega, kako se bodo na majski seji odločili poslanci državnega zbora. Že ob četrtkovem in petkovem zasedanju matičnega parlamentarnega odbora, ki je zavrnil predlog za razpis referenduma in tudi vse predloge referendumskega vprašanja, pa je bilo videti, da bo enotnost glede pokrajin zelo težko doseči. Kupčkanje s številom pokrajin je temeljito razdelilo politiko. Spomnimo se, kolikokrat je le vladna stran spreminjala pokrajinski zemljevid. Na njem je bilo po prvotnem predlogu 14 pokrajin, pozneje dvanajst plus ena, sedaj znova trinajst plus ena. V koaliciji se je za manjše število pokrajin ogrevala NSi, ki je pripravila predloga za šest in devet pokrajin, sedaj pa spet podpira vladni predlog. Pač pa je medtem podporo pokrajinam odrekel koalicijski DeSUS. In tudi v opoziciji ni enotnosti in doslednosti. SD, ki na začetku ni imela nič proti 14 pokrajinam, nasprotovala pa je slabo pripravljenemu predlogu o načinu njihovega financiranja, sedaj terja referendum o številu pokrajin.

Kakšno bo na referendumu (če sploh bo) vprašanje, ki naj bi ga obkrožali državljani? Odločitve o tem, kot rečeno, še ni, saj je parlamentarni odbor za lokalno samoupravo zavrnil tudi predloge referendumskega vprašanja. Aktualni pa so trije: prvotni koalicijski o razdelitvi Slovenije na 13 pokrajin, predlog SDS in SLS o 14 pokrajinah in predlog opozicije o šestih, osmih ali 13 pokrajinah. Lahko pa se pri tem še kaj spremeni, razmišljajo namreč tudi o vprašanju, ali naj se osrednjeslovenska pokrajina razdeli na dva dela. Politika (in tudi stroka) si je enotna le glede tega, da pokrajine potrebujemo, saj bodo lahko učinkoviteje kot država odločale o nekaterih vprašanjih, denimo odlagališčih smeti, cestah, urejanju vodotokov, srednjem in visokem šolstvu …, za kar so občine premajhne in prešibke.