Pesem je človekova sestra

Tako je med drugim v poslanici ob svetovnem dnevu poezije razmišljal pesnik Ivo Svetina, v Galeriji Prešernovih nagrajencev pa smo potem prisluhnili še nekaj vrhunskim mojstrom verza.

Kranj – Pesniško popoldne pa se je začelo na terminalu Letališča Jožeta Pučnika, kjer je potekal zvočni performans z naslovom Daljave. V živo so svojo poezijo brali pesniki Iztok Geister, Miroslav Košuta in Maja Vidmar, medtem ko so pesmi drugih avtorjev iz zbirke Dotiki daljav, ki je lani izšla v sodelovanju Fraporta Slovenija – Letališča Ljubljana in Galerije Prešernovih nagrajencev, predstavljali drugi interpreti. Pot poezije je mojstre verza v nadaljevanju vodila v Kranj v Galerijo Prešernovih nagrajencev. V uvod v izvrstno pesniško srečanje je predsednik Društva slovenskih pisateljev literat Ivo Svetina prebral poslanico ob svetovnem dnevu poezije. »Pesem je od nekdaj bila človekova sestra, ki ga je spremljala na njegovi poti skozi življenje, in bila dar, ki ga je pesnik nesebično delil z bralci. Pesem je izrekanje resnice človeka in sveta, ki ga je sam zgradil, a ga sproti tudi rušil.« Pesniški krog so pred publiko risali Boris A. Novak, Maja Vidmar, Marjan Strojan, Veno Taufer, Niko Grafenauer, Miroslav Košuta, Milan Kleč in Milan Jesih.

Prvi, Boris A. Novak, zvesti negovalec epa, je z branjem verzov iz svoje zbirke Bivališča duš na prizorišče povabil duši dveh velikih slovenskih pesnikov, ki jih ni več, Daneta Zajca in Tomaža Šalamuna, v nadaljevanju tudi Kranjčana, pisatelja in dramatika Rudija Šeliga. Njegovo branje je poželo močno odobravanje tako med publiko kot njegovimi kolegi pesniki. »Daneta si predstavil na njegov način in Tomaža na njegov. Mojstrsko,« je dejal Veno Taufer; in Miroslav Košuta: »Čudovito opisana pesnika, ki sta na njivi, na kateri vsi po malem sejemo, v glavnem žela suho zlato,« Niko Grafenauer pa, da jih je v eni pesmi povedal deset. Vsak izmed pesnikov je v nadaljevanju prebral pesem, bodisi iz zbirke Dotiki daljav bodisi pesem iz svojega siceršnjega opusa.