Z naselitvijo so preprečili izumrtje risov

Besedilo: Marjana Ahačič
Kategorija: Zanimivosti / ponedeljek, 8. april 2024 / 22:48

Spomladi se je zaključil mednarodni projekt reševanja risov pred izumrtjem. V dobrih šestih letih so v Slovenijo in na Hrvaško pripeljali osemnajst karpatskih risov, šest tudi na Gorenjsko, in zabeležili več kot trideset mladičev doseljenih risov.

Bohinj – Da bi preprečili ponovno izumrtje risov v Sloveniji, na Hrvaškem in v Italiji, je zadnjih sedem let potekal velik naravovarstveni projekt doselitve risa, LIFE Lynx, v sklopu katerega so na ozemlje Slovenije in Hrvaške doselili 18 risov.

Pet risov, ujetih v Romuniji in na Slovaškem, so pred tremi leti izpustili tudi v gorenjske gozdove, dva na Jelovico in tri na Pokljuko, in tako vanje spet naseliti to plašno veliko mačko. Šestega, Lukaša, naslednika Zoisa, za katerim se je pred tem izgubila sled, so na Jelovico pripeljali lansko pomlad.

Od vseh priseljenih se jih je sicer kar 14 vključilo v populacijo, to pomeni, da so vzpostavili teritorije na območju, kjer so prisotni risi nasprotnega spola in bili tam v času parjenja, navajajo strokovnjaki z Zavoda za gozdove Slovenije in Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, ki so vodili projekt.

Tudi pet risov, doseljenih v slovenske Alpe, je vzpostavilo svoje teritorije na širšem območju izpusta in imelo potomce, ki tudi že vzpostavljajo svoje teritorije, kar daje zelo dobre obete za prihodnost, ugotavljajo.

»Zabeležili smo že več kot trideset potomcev doseljenih risov, kar je optimistično sporočilo za prihodnost. Predvsem je pomembno, da se je v alpskem delu vzpostavila t. i. povezovalna populacija, s katero bo omogočena povezava z Avstrijo in dolgoročno čez Italijo s Švico, saj samo večje povezane populacije omogočajo ustrezen pretok genov in risom zagotavljajo dolgoročen obstoj.«

V zadnjem desetletju se je tako število odraslih risov v Sloveniji z roba izumrtja, ko jih je bilo samo še dvajset, dvignilo na okoli petdeset, je zadovoljen Miha Krofel z Biotehniške fakultete. »Populacija se tudi prostorsko širi, kar daje upanje, da se v prihodnje poveže s katero od sosednjih risjih populacij in omogoči naravni pretok genov.«