Prva skupina izletnikov Gorenjskega glasa pred spomenikom pokojnega papeža Janeza Pavla II. na Brezjah / Foto: Grega Flajnik

Glasovci dvakrat na Brezje in Višarje

Med velikim in malim šmarnom, ko je najprimernejši čas za obisk Mariji posvečenih božjih poti, so bili izletniki Gorenjskega glasa dvakrat na Brezjah in na Višarjah.

Tudi med letošnjim šmarnim ča­som so bili bralci in naročniki Go­renjskega glasa na Brezjah in na Višarjah. Zanimanje je bilo tolikšno, da sta bila polna dva avtobusa, pa jih je moralo še nekaj ostati doma. Trudili se bomo, da bomo prihodnje leto znova krenili v ta dva med Slovenci zelo spoštovana kraja!

Prvič smo šli na pot v ponedeljek, 19. avgusta. Na Brezjah nas je z besedo skozi zgodovino tega najbolj obiskanega romarskega središča v Sloveniji in nastajanja enkratne Layerjeve podobe Marije Pomagaj popeljala direktorica Romarskega urada dr. Andreja Eržen Firšt, pater dr. Leopold Grčar pa nas je z blagoslovom pospremil na pot. Na višarski gori nas je sprejelo sončno in toplo vreme. Razgledi na doline pod nami in na okoliške vršace so bili izjemni. Opoldanska maša je bila za romarje presenečenje: daroval jo je upokojeni ljubljanski nadškof in metropolit Alojz Uran, ki že nekaj let preživlja avgust na Višarjah. Počaščeni smo bili, da je šel nadškof z nami na kosilo k Juretu Prešernu in z nami, ob spremljavi Gregorjeve harmonike, tudi zapel.

Naša druga pot na Brezje in na Višarje je bila v sredo, 4. septembra. Na Brezjah sta nas v baziliki Marije Pomagaj sprejela dr. Andreja Eržen Firšt in gvardijan frančiškanskega samostana dr. Robert Bahčič, ki nam je zaželel, naj nas Marija Pomagaj varuje na poti. Tudi prvo sredo v septembru so se nad 1700 metrov visoke Višarje kopale v soncu. Do opoldanske maše in po njej je bilo dovolj časa za pot okoli gore in za vzpon do križa na vrhu gore. Mašo je daroval gorenjski rojak iz Komende pater dr. Peter Lah, ki mu je bila zaupana vloga skrbnika svetišča. Maša je bila, tako kot običajno, trojezična. To se za kraj, kjer se stikajo tri kulture, trije jeziki in tri velike narodnosti, spodobi in ki naj, po višarskem zgledu, sobivajo k miru. Očenaš v treh jezikih je zato nekaj običajnega. Tudi tokrat smo lakoto in žejo tešili pri Juretu, ki je kljub polni gostilni našel čas za igranje na harmoniko. Tudi v tem je izvrsten.

Obakrat smo se med potjo domov ustavili na sloviti trbiški tržnici in obudili spomin na čase, ko smo hodili sem po riž, po kavbojke, usnjene jakne in pralne stroje.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Nasveti / četrtek, 22. november 2018 / 11:04

Različni in podobni

Takšni so mladi po svetu. V nekih stvareh so različni in v drugih so si zelo podobni.

Objavljeno na isti dan


Šenčur / nedelja, 20. december 2020 / 00:54

Kdaj legaliziran dovoz na avtocesto

Šenčur – Na zadnji seji občinskega sveta Šenčur je občinska uprava postregla z odgovorom svetniku Mateju Knificu, ki je v imenu vaščanov Vogelj postavil svetniško vprašanje, kdaj bo urejen legalizi...

Slovenija / nedelja, 20. december 2020 / 00:45

Poštarji pakete dostavljajo dlje časa

Pošta se te dni utaplja v rekordni količini paketnih pošiljk, zato je morala podaljšati roke dostave manjših paketov do šest dni, večjih pa do petnajst dni.

Radovljica / nedelja, 20. december 2020 / 00:44

Drsališče je spet odprto

Radovljica – Po dveh mesecih, odkar so v skladu z ukrepi za omejevanje epidemije prepovedali uporabo zunanjih športnih površin, so v Radovljici v sredo spet delno odprli zunanje športne površine ob...

Slovenija / nedelja, 20. december 2020 / 00:44

Ostermanu zlata medalja vojske

Minister za obrambo Matej Tonin je izročil zlato medaljo Slovenske vojske generalmajorju Andreju Ostermanu, nekdanjemu načelniku Generalštaba Slovenske vojske.

Kranj / nedelja, 20. december 2020 / 00:41

Digitalizacija za preživetje

Tudi pri nas digitalizacija postaja vse pomembnejša, strokovnjaki pa se strinjajo celo s tem, da si brez nje ni več moč predstavljati življenja in preživetja.