Fran Kocbek in razvoj slovenskega planinstva

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (339)

Na Ločkem Vrhu pri Lenartu se je 26. januarja 1863 rodil šolnik, publicist in pionir slovenskega planinstva Fran Kocbek. Organiziral je gradnjo planinskih postojank in poti. Po njem je imenovan dom na Korošici. Dne 20. avgusta 1893 je bil na ustanovnem občnem zboru Savinjske podružnice SPD v Mozirju izvoljen za prvega načelnika Savinjske podružnice. V času njegovega 34-letnega vodenja so v Savinjskih planinah ob njegovi pobudi in trdem delu postavili precej planinskih koč in zavetišč, naredili, obnovili in markirali veliko planinskih poti in se s tem uspešno borili proti vse večjemu nemškemu vplivu v slovenskih planinah.

Nemško-avstrijsko planinsko društvo (DOAV) in Avstrijski turistični klub (OTC) sta v letih 1875–1913 postavila v Julijskih in Kamniško-Savinjskih Alpah ter Karavankah 18 planinskih koč. Z njimi sta pospeševala nemško planinstvo na Slovenskem. Prva planinska koča na Slovenskem je bila sicer Triglavska koča na Prodih pod Triglavom. Leta 1871 sta jo zgradila Jože in Lovrenc Škantar iz Srednje vasi v Bohinju. Slovensko planinsko društvo je v prizadevanju za ohranjanje slovenske podobe slovenskih gora leta 1894 kot prvi planinski koči odprlo Orožnovo kočo pod Črno prstjo in Kocbekovo kočo na Molički planini pod Ojstrico. Osrednje Slovensko planinsko društvo in podružnice so do prve svetovne vojne odprli 36 planinskih koč in hotel Zlatorog v Bohinju.

Najvišja, Triglavska koča na Kredarici (2515 m n. m.), je bila zgrajena po načrtih Jakoba Aljaža in odprta leta 1896. Po njegovi zaslugi sta bila zgrajena stolp na Triglavu (1895) ter koča (1896). V Kamniško-Savinjskih Alpah je vodil gradnjo planinskih koč načelnik savinjske podružnice SPD Fran Kocbek. Do prve svetovne vojne so jih zgradili sedem, med njimi tudi Mozirsko kočo na Golteh (1896) in novi Frischaufov dom na Okrešlju (1908). Med obema vojnama so osrednje društvo in podružnice SPD odprli še 36 novih koč in s tem olajšali obisk Pohorja, Pece, Posavskega hribovja, Gorjancev, Škofjeloškega hribovja …

Leta 1941 je bilo v lasti Slovenskega planinskega društva 63 planinskih koč in hotel Zlatorog ob Bohinjskem jezeru. V prvih desetih letih po drugi svetovni vojni so kljub pomanjkanju gradbenega materiala in v glavnem s prostovoljnim delom na novo zgradili 32 od 45 med vojno požganih ali porušenih koč ter obnovili devet poškodovanih. Pozneje so se v SPD lotili načrtnega povečevanja in posodabljanja planinskih koč in gradnje novih. Za to sta bila zaslužna predvsem Gregor Klančnik in Janez Košnik. V gorah po Sloveniji je sedaj (po podatkih iz leta 1994) 166 planinskih domov, koč, zavetišč in bivakov, v katerih je 4146 postelj in 3513 skupnih ležišč).

Zanimivi Gorenjci tedna in dogodki iz dežele Kranjske:

Nadškof Liupram je 24. 1. 850 posvetil cerkev Matere Božje v Blatenskem Kostelu. Iz dogodka je vidno, da so imeli v tem času tudi Slovenci močno razvito plemstvo. Posvetitve se je udeležilo 14 slovenskih in 17 nemških plemičev.

V Zahomcu na Koroškem se je 26. 1. 1832 rodil keramik in podjetnik Blaž Schnabl (Šnabl). V Kamniku je razvil pomembno podjetje za oblikovanje keramike.

V Zagorici pri Bledu se je 27. 1. 1738 rodil prosvetitelj Blaž Kumerdej. Dunajski vladi je predlagal, naj začne na Kranjskem ustanavljati osnovne šole s slovenskim učnim jezikom.

V poročni knjigi med Mihaelom Mayrjem in Marino Vrbani je bila 28. 1. 1725 prvič zapisana kranjska rodbina Mayr. Šlo je za podjetnike, ki so si ustvarili premoženje s trgovino: sodelovanje pri upravljanju mesta jim je prinašalo ugledne službe.

Na Bledu se je 28. 1. 1759 rodil trgovec Blaž Terpinc. Umrl je 29. 6. 1836 v Kranju. Njegov deveti otrok, sin Fidelij, naj bi bil najbogatejši Slovenec svojega časa.

Iz zapora, kjer je čakal na smrtno kazen, je 30. 1. 1538 uspelo pobegniti Janezu Kacijanarju, baronu na Katzensteinu v Begunjah in Smledniku ter kranjskemu deželnemu glavarju.