Ali je metalurgija na Jesenicah črna

Pogled na naslov bralcu daje negativni prizvok. Zato je potrebno, da preberete članek in si ustvarite svoje mišljenje.

Pod črna lahko razumemo več stvari. Prvo gre za delitev metalurgije. Metalurgija je znanstvena veda in industrijska dejavnost, ki se ukvarja s pridobivanjem kovin, njihovo predelavo v trdnem (preoblikovanje), oblikovanje v tekočem (litje) in metalurško obdelavo (toplotna obdelava). V grobem metalurgijo delimo na procesno metalurgijo, fizikalno metalurgijo, metalurgijo železa in jekla (črna metalurgija), metalurgija neželeznih kovin (barvna metalurgija) in metalurgija prahov. Železarstvo v Sloveniji časovno obsega skoraj tri tisočletja. Iliri so že v bronasti dobi (do 1000 let pr. n. št.) znali pridobivati železovo rudo. O srednjeveškem rudarjenju govori najstarejši ohranjeni dokument Ortenburški rudarski red iz leta 1381, ki je urejal odnose med rudarji, talilci, kovači, oglarji in delavci v Karavankah. Od 14. stol naprej se je na Gorenjskem razvilo močno fužinarstvo (klasična doba). Leta 1869 je bila tehnična revolucija, ki je prinesla spremembe tudi v železarstvu – združevanje fužin (Bohinj, Javornik, Radovna, Mojstrana, Okroglo, Sava ...) Kranjska industrijska družba. Na Jesenicah je bil največji razcvet. Zgradili so jeklarno s Siemens-Martinovimi pečmi in predelovalnimi obrati ter na Javorniku valjarno. To in zgraditev bohinjske železnice je močno vplivalo na dotok prebivalstva, kar je imelo za posledico, da je kralj Aleksander (čas Kraljevine SHS) 20. marca 1929 Jesenice razglasil za mesto. Letos smo praznovali 80. obletnico. Družba se je ohranila do konca druge svetovne vojne (1945). Nato je nastopilo obdobje Železarne Jesenice. V 90. letih 20. stoletja, po osamosvojitvi Slovenije, je jeseniška železarna izgubila nekdanje tradicionalne trge in se, sledeč novim organizacijskim, razvojnim in tržnim načrtom, usmerila na svetovne trge, kjer se je srečala z močno mednarodno konkurenco. Konec decembra 1992 je nastalo iz železarne več družb, med njimi največja ACRONI, ki nadaljuje železarsko tradicijo in znanje – sedaj samo pridobivanje jekla in njegova predelava. Ruska Skupina KOKS, ki je ena izmed večjih članic IMH Industrial Metallurgical Holding je leta 2007 postala večinski lastnik SIJ-a in s tem tudi ACRONI-ja. Do sedaj smo gospodarske krize in težave dobro premostili. Smo v času recesije, ki je pred nas postavilo nove izzive. Gledati moramo z optimizmom in verjeti, da bomo iz krize prišli kot zmagovalci.

 

V 90. letih minulega stoletja je prenehala na Jesenicah delovati srednja tehnična metalurška šola (1955–1993). Zanimanje za tehnične smeri je upadlo. Težave so tudi z obstojem fakultete za smer metalurgija. Če gledamo naprej, bomo morali šolati ljudi za delo v metalurgiji. Zato je bil v šolskem letu 2008/09 v Acroniju organiziran izreden visokošolski študij metalurške tehnologije po bolonjskem programu, ki ga izvaja oddelek za materiale in metalurgijo iz fakultete NTF v Ljubljani. Zavedati se moramo, da je pri uspešnem delu, delež človeka 80-odstoten.

 

Vsaka industrija in tudi pridobivanje jekla pri svojem delu proizvede snovi, ki so škodljive za okolje. Še se spomnimo Železarne na Jesenicah. Jesenice so imenovali rdeče mesto, in to ne od komunistov, temveč od rdečega prahu. V zadnjem obdobju Acronija lahko opazimo, da je bilo veliko narejenega za ekologijo: celovito odpraševanje v jeklarni, narejeni zaprti sistemi za hladilno vodo, odvoz prahu iz odpraševalne v predelavo, separacija črne žlindre, rekonstrukcija protihrupne komore za EOP in drugi ekološki projekti. V letu 2002 smo prejeli okoljski certifikat 14001. Tudi za naprej planiramo izvajanje okoljskih projektov, v kar nas silijo tudi zahteve in evropske direktive. Zavedamo se, da mora podjetje živeti v sožitju z okoljem in okolico.

 

Delo v metalurgiji je bilo včasih težko in naporno. Tudi to se je z novo tehnologijo spremenilo in delo je postalo bolj varno. V letu 2005 smo sistem vodenja nadgradili z izpolnjevanjem standardiziranih zahtev s področja varstva in zdravja pri delu OHSAS 18001. Z našim delom in uspešnostjo bomo morda zanimivi in bomo pritegnili mlade za delo v tem poklicu. Zmotno pa je misliti, da z novimi napravami in tehnologijo ne bo več potrebno fizično in umsko delati.

 

Smo v svetovni recesiji, kar je prineslo težave tudi našemu podjetju. Kljub temu smo se odločili za velike projekte, ki nam zagotavljajo obstoj in konkurenčnost. Na osnovi novosti bomo proizvajali ceneje in bolje, predvsem pa več izdelkov z višjo dodano vrednostjo. V jeklarni je zamenjana naprava za kontinuirano vlivanje slabov. Zgrajen bo nov brusilni stroj za slabe. V vroči valjarni poteka montaža linije za debelo pločevino in priprava za kasnejšo vgradnjo vročega ravnalnika in škarij. V predelavi debele pločevine bo zamenjana linija Sack in zgrajena nova žarilna peč in predgrevna cona na Drever-peči. Glede na uspešnost pa so pripravljeni že novi načrti za prihodnost.

 

Na koncu lahko rečemo, da smo ugotovili, da je metalurgija na Jesenicah črna. Z našo pripadnostjo podjetju in uspešnim delom ter podporo naših lastnikov lahko upamo, da črne metalurgije na Jesenicah še ne bomo odeli v črnino.

 

Marjan Mencinger