Nočemo biti solzna dolina nesrečnih in nezadovoljnih

Na nedeljski slovesnosti pri dražgoškem spomeniku v spomin na osemdeseto obletnico boja Cankarjevega bataljona, na devet padlih partizanov, na poboj 41 domačinov in požig vasi je govoril prvi predsednik Republike Slovenije Milan Kučan.

Dražgoše – Okrog 1500 ljudi, ki so prišli v Dražgoše z avtobusi, z osebnimi vozili in peš na tradicionalnih pohodih, se je v nedeljo opoldne zbralo pri spomeniku pod vasjo na svečanosti v spomin na 80. obletnico boja Cankarjevega bataljona z nemškimi policisti in vojaki. Napad Nemcev na partizane v vasi se je začel prav 9. januarja 1942. Padlo je devet partizanov, Nemci pa so po njihovem umiku 11. januarja začeli pobijati domačine, skupaj 41, vas pa so požgali in zravnali z zemljo. Med udeleženci nedeljske svečanosti sta bila tudi predsednik državnega zbora Igor Zorčič in predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, ki je h kostnici pod spomenikom, v kateri počivajo padli partizani in umorjeni domačini, položil venec. Organizatorji so pri vstopu na prireditveni prostor preverjali dokazila o izpolnjevanju pogoja PCT.

V kulturnem programu, ki ga je povezovala Jana Jenko, so sodelovali trobilni kvintet Policijskega orkestra, gardna enota Slovenske vojske, Partizanski pevski zbor iz Ljubljane, sopranistka Gaja Sorč in recitatorji Vesna Slapar, Katarina Stegnar in Primož Bezjak.

Slavnostni govornik je bil prvi predsednik Republike Slovenije Milan Kučan. V uvodu je dejal, da je bil boj in odpor Cankarjevega bataljona visoko etično utemeljen s pravico naroda do obrambe svoje svobode in obstoja. Maščevanje nad vaščani in vasjo zaradi moralnega poraza napadalcev je bilo strašno. Enako utemeljen je bil upor proti agresiji jugoslovanske armade na Slovenijo, ki je želela uveljaviti svojo naravno pravico do samoodločbe. Slovenci nismo želeli vojne. Svojo odločitev smo želeli uveljaviti po mirni poti. Tudi to vojno so napadalci izgubili, ker za svoje početje niso imeli etičnega opravičila in zato tudi ne motiva, je dejal Kučan.

V nadaljevanju govora je bil kritičen do dejstva, da v zavetju spopada z epidemijo prihaja do skrb vzbujajočih posegov v vrednotne temelje, na katerih sta utemeljena demokratična družba in mednarodni pravni red. Ti posegi imajo vedno več znamenj oživljanja fašizma, ki ne naletijo na odpor in zavračanje, kakršnega bi bilo pričakovati v narodu, ki je že bil njegova žrtev. Današnje podobe fašizma niso enake tistim iz polpretekle zgodovine. A izhodišča so enaka, je dejal govornik. Po njegovem mnenju pričakujemo Slovenci prihodnost raztreščeni kot še nikoli doslej, vendar tokrat zaradi brezobzirnega razkazovanja moči sedanjih oblasti, ki vnašajo med ljudi nove razdore. Dosežki, s katerimi se hvali vlada, so v resnici dosežek naporov in odrekanj velike večine državljanov. »Veselimo se jih vsi, saj dokazujejo vitalnost in ustvarjalnost naših ljudi. Spoštujemo svoje delo in ponosni smo na doseženo. Nismo bili in nočemo biti solzna dolina nesrečnih in nezadovoljnih ljudi,« je povedal Milan Kučan.