Vse poti vodijo v Rim

Rim, glavno mesto Italije v deželi Lacij, je eno veličastnejših mest sveta, ki v sebi skriva preplet zgodovine, kulture, umetnosti, dobre hrane in vina. Čeprav so Rim nenehno rušili, se je ohranil na zemljevidu sveta – večno mesto, kot mu pravijo, je preživelo stoletja antike, srednjega veka vse do današnjih dni. Na štiridnevno raziskovanje njegovih znamenitosti sem se odpravila aprila, ravno v času velikonočnih praznikov. Zgodnja pomlad ali pozna jesen sta tudi sicer najbolj priporočljivi za obisk Rima, saj tedaj v primerjavi s poletjem še ni peklensko vroče. Slabih osemsto kilometrov in devet ur dolgo pot sem opravila z avtomobilom, ob tem pa spoznala, da italijanske ceste ne dosegajo nivoja slovenskih, saj so razpokane in polne udrtin.

Nastanjena sem bila tik ob znamenitih Španskih stopnicah, dodana vrednost je bila terasa na strehi stavbe, ki je ponujala čudovit razgled na celotno mesto, segel je vse do Vatikana – neodvisne države, kjer je obenem sedež osrednje oblasti Rimskokatoliške cerkve. Španske stopnice sestavlja 138 stopnic in povezujejo trg Piazza di Spagna (Španski trg) s cerkvijo Trinita dei Monti, turisti pa na njih ne smejo več posedati. Mestne oblasti namreč skušajo odvrniti turiste od slabih navad in pogosto uvajajo nove prepovedi. Med drugim so sklenili prepoved sedenja na vseh zgodovinskih spomenikih, ljudi pa lahko doleti globa, če prepoved kršijo.

Dolga pot, ki je le ena izmed mnogih, ki vodijo v Rim, je bila nekoliko utrujajoča, zato sem se na prve oglede odpravila šele naslednji dan. Mimogrede, znameniti rek, da vse poti vodijo v Rim, izvira iz časa Rimskega cesarstva, ko so zgradili več kot štiristo poti, ki so povezovale oddaljene kraje z rimsko prestolnico.

(se nadaljuje)