Dragotin Dežman in spor med Slovenci

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (336)

V Idriji se je 3. januarja 1821 rodil znanstvenik in politik Dragotin (tudi Karel) Dežman. Ne moremo in ne želimo razsojati, vendar gre za znanstvenika in tudi politika, ki naj bi bil izredno odločen, ko je šlo za posamezna stališča, kdo je s kom pri odnosu do drugih narodov. Leta 1856 je zaradi nestrinjanja z Bleiweisovim krogom prestopil v nemški tabor in postal na Slovenskem sinonim za renegata (slabšalno odpadnik).

Ko je goriški poslanec Černe 27. junija 1861 v državnem zboru poudaril, da so Slovenci v primerjavi z drugimi slovanskimi narodi kot najnižji indijski družbeni razred, je stopil za govorniški oder dr. Dragotin Dežman in kot Slovenec ter predstavnik dežele z večinskim slovenskim prebivalstvom takšno oznako odločno zavrnil. Ob trditvi, kako da češka kultura vpliva na jugoslovansko, se je ločevalo med simpatijami do Nemcev in slovanskimi narodi.

Karel Dežman: »Moram potrditi, da se v vsaki najbornejši kmečki koči pripovedati zna, kako važno pomembno, kako veliko moč ima nemška kultura za naše telesno blagostanje in za naš dušni napredek. Mi živimo z Nemci v bratovski slogi, in naj nas Bog varuje, da bi se kedaj seme prepira in sovraštva med nas zasejalo.«

V pismu Zarniku je januarja 1861 poudarjal, da niso poglavitni vzrok za slovensko nazadovanje Nemci in nemščina, temveč »naša lenoba, naša farška potuhnjenost in pohlevnost, naše črtenje vsake zdrave in pravične kritike, naša zaljubljenost v jerhaste hlače, v kranjske oštarije in v pijančevanje, naša apatija za javne reči, naša tesnosrčnost, naša prazna baharija, naša poželjivost po ravsanju in kavsanju, naša surovost.«

Dežman je že v pismih Bleiweisu maja 1861 svaril pred pogubno politiko posnemanja Čehov (»mi Slovenci ne moremo ž njimi iti«) in se zavzel za sodelovanje z nemškimi ustavoverci. Čeprav naj bi Čehi res kar naprej govorili o decentralizaciji in avtonomiji, naj bi jim po Dežmanovem mnenju v resnici šlo (enako kot Madžarom) le za lastne koristi. Še odločneje pa je Dežman nastopal proti prohrvaški oziroma jugoslovanski orientaciji: »Kam bo lepa slovenščina prišla, ako jo hrvaškemu barbarstvu izročimo?«

Še to: Liberalno usmerjeni Dežman je kmalu postal vodja nemške (ustavoverne) stranke na Kranjskem, v očeh nekaterih Slovencev pa prototip narodnega izdajalca, nemškutarja. Kljub grobim napadom, ki jih je bil deležen vse do svoje smrti, pa se ni nikoli povsem odpovedal svojim slovenskim koreninam.

Zanimivi Gorenjci in dogodki tedna iz dežele Kranjske:

Dne 3. 1. 1866 so Novice objavile sporočilo vojaškega zdravnika dr. Janeza Kovača o pogojih naseljevanja Slovencev v Srbiji. Vsak priseljenec bi moral sprejeti srbsko državljanstvo in priseči na srbsko »sožiteljstvo«.

V Radovljici se je 4. 1. 1850 rodil duhovnik Frančišek Premru. Bil je drugi otrok, po rojstvu enajstega otroka pa je mama Marjeta umrla. Leta 1878 se je ob avstrijski okupaciji Bosne in Hercegovine prostovoljno javil za delo z vojaki kot vojaški kurat. Po končani vojni je bil odlikovan z zlatim križem s krono za zasluge v vojni.

V Radovljici se je 5. 1. 1808 rodil duhovnik, pedagog, filozof in politik Anton Fister. Kranjskim deželnim stanovom je s podpisi 44 dunajskih Slovencev poslal protest proti germanizaciji na Kranjskem, Primorskem ter v slovenskih okrajih Štajerske in Koroške.

V Motniku pri Kamniku se je 5. 1. 1848 rodil zbiralec folklornega gradiva Gašper Križnik. Po poklicu je bil čevljar in trgovec. Zbiral je ljudske pesmi, pripovedi, legende.

V Stražišču pri Kranju se je 6. 1. 1805 rodil frančiškan Benvenut (Gašpar) Crobat. S Prešernom ga je poleg zanimanja za slovensko literaturo vezala tudi precejšnja svobodomiselnost.