»Več veselja do življenja in več otrok«
V porodnišnicah so že v prvih dneh novega leta prijokali na svet prvi dojenčki, novi prebivalci Slovenije ... Spet jih bomo šteli in seštevali, ugotavljali, ali je otroški jok (ob rojstvu) pogostejši od navčka (oznanjevalca smrti) – in se spraševali, koliko zrn soli je v besedah, ki jih je ob rojstvu nove politične stranke Konkretno izrekel njen predsednik in aktualni minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek: »Naš program bo temeljil tudi na demografskem vprašanju, saj moramo nekaj storiti, da nas bo čez desetletje tri milijone, ne pa dva; ampak zaradi tega, kar se bo dogajalo v Sloveniji, ne s priseljevanjem.« Podobno, a z bolj izbranimi besedami, je o enakem problemu na državni proslavi ob dnevu samostojnosti in enotnosti govoril tudi predsednik vlade Janez Janša: »Vsa znanost, pamet in blaginja nam ne morejo pomagati, če ne bo ljudi. Zato je ena najvišjih prioritet tako Slovenije kot Evrope demografija. Več veselja do življenja in več otrok. Brez Slovencev, slovenskega jezika in slovenske kulture nekakšna država sicer lahko obstaja, vendar to ni Slovenija.«
Slovenija je imela 1. januarja 2021 nekaj več kot 2,1 milijona prebivalcev, a želje, da bi jih čez desetletje imela tri milijone, so nerealne. O tem me prepričujejo uradni statistični podatki, ki kažejo naslednje: V Sloveniji se povečuje število prebivalcev na račun priseljevanja tujih državljanov. Naravni prirast, to je razlika med živorojenimi in umrlimi, je namreč že od leta 2017 dalje negativen, lani pa je bil zaradi visoke umrljivosti, ki jo je povzročila bolezen covid-19, najbolj negativen po letu 1945. V obdobju od 2008 do 2017 se je v Sloveniji vsako leto rodilo več kot dvajset tisoč (živih) otrok, v naslednjih treh letih vsakič manj kot dvajset tisoč, lani celo manj kot devetnajst tisoč.
Hvalevredno je, da se politiki zavedajo demografskega problema, a samo (predvolilno) zavedanje ne bo dovolj, potrebne bodo konkretne rešitve in spodbude, pravzaprav načrtno ustvarjanje pogojev za dvig rodnosti. Nesporno je, da se bodo mladi lažje odločali za rojstva, če se jim ne bo treba ukvarjati z (eksistenčnimi) vprašanji: kako živeti v razmerah, ki jim statistiki pravijo »življenje pod pragom revščine«, kako rešiti stanovanjski problem in tudi otrokom zagotoviti primerne bivanjske razmere, kako najti službo za nedoločen čas, ob kateri se bodo lahko posvečali tudi otrokom ... Politika ima glede reševanja teh problemov v rokah škarje in platno. Samo denarni prispevek ali darilo ob rojstvu novorojenca pač ni dovolj, za spodbujanje rodnosti bo treba ponuditi še kaj drugega.