Omajana enotnost?

Besedilo: Aleš Senožetnik
Kategorija: Slovenija / / 08:43

V nedeljo smo praznovali dan samostojnosti, ki zaznamuje obletnico razglasitve rezultatov plebiscita, v spomin na zgodovinsko soglasje Slovencev pa smo leta 2005 k imenu praznika primaknili še enotnost. To smo v tridesetih letih samostojnosti pokazali že večkrat, predvsem ob nekaterih ključnih odločitvah, kot je bil denimo vstop v EU in v nekoliko manjši meri tudi v zvezo Nato.

V zadnjih letih pa so vse glasnejše razprave o razdeljenosti državljanov. Kot je slišati vsevprek, razkol med Slovenci še nikdar ni bil večji, za nameček pa nas je epidemija covida-19 razdelila še po liniji zagovornikov in nasprotnikov cepljenja.

Kljub razlikam, ki neizbežno obstajajo v vsaki sodobni demokratični družbi, pa je (še posebno v tem prazničnem času, ko še toliko bolj iščemo tudi pozitivne vidike življenja) morda na mestu vprašanje, ali je razklanost res tako globoko zarezala v slovensko družbo? Morda ne gre bolj za razdeljenost vrha politike ali pa glasne manjšine raznoraznih spletnih komentatorjev, medtem ko precejšnja večina Slovencev vendarle dokaj mirno sobiva z vsemi razlikami, ki nas večkrat bogatijo kot delijo?

V pogovorih z ljudmi različnih profilov vidim precej več povezovanja, dobrih idej, načrtov in zanimivih projektov kot pa razdiralnosti in prepiranja. Redno spremljam več občinskih svetov gorenjskih občin in vedno so svetniki pripravljeni podpreti razvojne projekte, ne glede na strankarsko pripadnost. Resnici na ljubo je tudi kolegialnosti v občinskih svetih čutiti precej več kot pa v parlamentu.

Da smo pripravljeni stopiti skupaj, vsakokrat pokažemo na dobrodelnih akcijah, ki v tem času znova množično potekajo po državi, prav tako nas povežejo uspehi športnikov, ki jih tudi v letošnjem letu ni bilo malo. V treh desetletjih sta opazna tudi gospodarski napredek in blaginja. Kljub težavam, ki nas spremljajo, pa se po številnih kazalcih uvrščamo med države, kjer se dobro živi. Tudi za te dosežke je bila nujna določena mera enotnosti.

Tako svet kot Slovenijo pa v prihodnje čakajo še številni izzivi. Podjetja se spopadajo z eno večjih kadrovskih kriz doslej, skrbi rast inflacije, demografska slika ne daje dobrih obetov za pokojnine prihodnjih generacij, epidemija je razkrila šibke točke zdravstvenega sistema … Veliko upov se polaga v zeleni preboj in digitalizacijo. Če se bo tudi politika osredotočala na izzive, ki so nam skupni ne glede na politično ali katero koli drugo pripadnost, namesto na brezplodne razprtije, pa se bo okrepil tudi občutek danes morda zamajane enotnosti.

Komentarji (2)

Ivan Strle

Gospodarski napredek je rezultat prevzemanja in upravljanja podjetij s strani tujega kapitala. V zgodovini je to že bilo videno. Na žalost politiki prihajajo iz volilne baze slovenskih državljanov. Torej iz baze slabih gospodarjev. Škoda, ker tudi politike ne moremo uvoziti.

2021-12-30 18:51:05

P Š

Avstrijski Kurtz s je umaknil iz politike samo zaradi suma korupcije, da bi naši politiki sledili temu zgledu ostanemo čez noč praktično goli in bosi... Prazen parlament !

2021-12-30 12:08:31