Naravoslovci do šestih odličij

Besedilo: Maša Likosar
Kategorija: Mularija / / 15:34

Na 18. Mednarodni mladinski naravoslovni olimpijadi so Slovenci osvojili šest odličij. Tekmovala sta tudi dva Gorenjca, Aljaž Erman in Aleksander Kosanović.

Naši mladi naravoslovci so na olimpijadi sodelovali šele drugič in v konkurenci več kot tristo mladih iz 59 držav s celega sveta dosegli izjemen uspeh, osvojili so tri srebrna in tri bronasta odličja. Slovenske barve so zastopali Martin Alojz Flisar z Osnovne šole narodnega heroja Maksa Pečarja, Tomaž Holc (lani OŠ Breg, Ptuj, letos Gimnazija Ptuj) in Aljaž Erman (lani OŠ Križe, letos Gimnazija Kranj), ki so osvojili srebrne medalje, Enej Jauk (lani OŠ Miška Kranjca Ljubljana, letos Gimnazija Bežigrad), Aleksander Kosanović (lani OŠ Rodica, letos Gimnazija Bežigrad) in Žan Arsov (lani OŠ Brezovica pri Ljubljani, letos Gimnazija Bežigrad), ki so osvojili bronaste medalje.

Olimpijada je potekala v hibridni obliki, slovenska ekipa pa je na daljavo tekmovala v Plemljevi vili na Bledu. Tekmovali so ekipno in v posamični konkurenci, merili pa so se v iskanju rešitev interdisciplinarnih nalog s področja znanstvenih ved naravoslovja – biologije, kemije in fizike. »Za uspeh na olimpijadi se morajo učenci dobro odrezati na vseh treh področjih. Letos so se še posebej dobro opravili s fiziko, največ težav pa jim je tokrat povzročala biologija,« je povedal Domen Vaupotič, zunanji sodelavec v Zvezi za tehnično kulturo Slovenije.

Tekmovalci so najprej kot posamezniki v dveh dneh po tri ure reševali teoretične naloge, nato so se razdelili v dve ekipi po tri in opravili še ekipni praktični eksperimentalni del. »Vsaka ekipa je morala v treh urah izvesti pet eksperimentov. Fizika sta z laserjem merila lomni količnik različnih tekočin, kemika sta z jodometrično titracijo določala vsebnost sladkorja v arabskem datljevem sirupu, biologa pa sta se ukvarjala z izdelovanjem kariotipa in določanjem krvnih skupin. Teoretične naloge so večinoma računske in zahtevajo dobro poznavanje naravnih zakonitosti. Tekmovalci na olimpijadi namreč ne prejmejo seznama formul in enačb, kot je to v navadi pri državnih tekmovanjih in maturi, kar naredi reševanje še toliko zahtevnejše. Vsebinsko naloge obsegajo približno srednješolski nivo, občasno pa kakšna izmed njih poseže tudi v visokošolsko snov. Letos je pri kemiji to bila Arrheniusova enačba za hitrost kemijske reakcije, z njo se v našem šolskem sistemu srečamo šele na fakulteti,« je še povedal Vaupotič.

Sodelovanje slovenskih naravoslovcev na olimpijadi je skupni projekt Zveze za tehnično kulturo Slovenije in Društva matematikov, fizikov in astronomov Slovenije, ekipo pa so vodili Barbara Rovšek, Margareta Obrovnik Hlačar in Domen Vaupotič.