Digitalizacija vsakdanjika

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: Slovenija / sobota, 21. november 2015 / 14:15

Google, Chrome, Gmail … To so besede, ki jih poznamo tako rekoč vsi. Še več: dnevno smo od njih zelo odvisni. Manj znan je Googlov projekt Loon. Ta je še v razvoju in bo omogočil dostop do interneta tudi tistim, ki ga še nimajo …

Kaj bi danes brez Googla!?

Napis Google »se v človeških očeh zrcali vsaj 5-milijardkrat dnevno«, najmanj toliko parov oči ga vsak dan vidi na ekranu pred seboj. Njegov iskalnik ima monopolni položaj med spletnimi brkljalniki za informacijami, Chrome med brskalniki, Gmail za elektronsko pošto. Googlov tržnik Mike Glaser pa je prepričan, da ne gre le za posel; glavno je to, da računalniška tehnologija viša raven blaginje in izboljšuje življenja ljudi. Prepričan je, da »je Googlov sen neprimerno večji od prodaje in golega dobička«. Preden je prišel h Googlu, je delal pri Coca-Coli. Kako je doživel razliko med obema gigantoma? »Iz mojih delovnih izkušenj s Coca-Colo ne izhaja nič drugega kot občudovanje. Temelje trženja sem se naučil na blagovni znamki, ki jo prodajajo v več kot 200 državah. Bila je neverjetna priložnost. Tamkajšnji ljudje in nabor spretnosti je zelo podoben Googlovim, le da se na Coca-Coli posvečajo fizičnemu izdelku, proizvodni verigi in z vsemi dominami, ki se potem še podrejo. Še vedno tesno sodelujemo.« V čem pa je glavna razlika med digitalnežem in pijačarjem? »Glavna razlika je hitrost izdaje novosti in je med tehnološko ter prehrambno industrijo še posebej izrazita. V sektorju pakiranih proizvodov za potrošnjo (CPG, Consumer-packed goods) pot od ideje do vnosa na trg traja od enega leta do 18 mesecev, saj morate prestati kopico testov, izdelek izpiliti skozi raziskave in razvoj, nazadnje pa še urediti prodajno verigo z logistiko. V sektorju tehnologije se vse skupaj odvrti neprimerno hitreje. Za nov izdelek morda dobimo le tri mesece. Ko ga lansiramo, je še vedno v beta razvojni fazi, ker ga hočemo skozi odzive uporabnikov sproti izboljševati.« Kateri Googlov projekt pa je trenutno najbolj nor in drzen? »Poznate projekt Loon /loony v angleščini pomeni norec, loon pa je obenem okrajšava za balon/? Snujejo ga v ekipi Google X, našem internem laboratoriju za inovacije. Gre za kopico balonov, podobnih tistim bolj znanim na vroči zrak, ki naj bi omogočili internet tudi v tistih delih sveta, ki trenutno v splet še niso povezani. Naši inženirji preizkušajo višinske balone, ki oddajajo wi-fi signal, prek katerega bi se lahko vsakdo povezal v medmrežje. Čeprav so za projektom šele prvi koraki, ogromno obeta; njegovi cilji so hudo ambiciozni. Le 39 odstotkov ljudi ima dostop do spleta. Kaj pa vsi drugi? Kako naj jim omogočimo vse tiste gore informacij, ki jih sami dojemamo kot samoumevne, da lahko komunicirajo prek e-pošte, s svetom ali družino delijo fotografije? Dostop do informacij zviša kakovost življenja. Poznamo človeka, kenijskega kmetovalca, čigar poljščine so iz neznanega razloga venele. S pomočjo Googlovega iskalnika je ugotovil, da mora po rastlinah raztrositi lesni pepel. Tako je ustavil napade žuželk in ponovno ozelenil svoja polja. Tudi meni dostop do informacij prinaša srečnejše in bolj zdravo življenje, projekt Loon pa bo lahko isto omogočil vse obsežnejšim množicam. To so tiste stvari, ki me polnega energije ženejo na delo! Google sledi tem sanjam!« (Vir: MMC RTV SLO) – Saj ne da bi hotel delati reklamo za Google (ta najbrž ni niti potrebna), a priznati je treba, da ima njegov tržnik v glavnem prav. Le kaj bi danes brez Googla!?

Soodgovorni za begunski val

»Preden začnemo konkretizirati današnje razmere, je treba jasno in glasno povedati, da sta ravno Zahodna Evropa oziroma Zahod tista, ki sta gledano malce širše povzročila ta intenziven begunski val. Jasno in glasno je treba povedati, da begunci bežijo večinoma iz držav, ki so bile žrtev zahodnih vojaških posredovanj; Afganistan, Irak, Somalija, Libija in (ne)posredno tudi v Siriji. Zahod pod vodstvom ZDA, ne pozabimo, asistirale so tudi določene evropske države, je tisti, ki je s svojimi vojaškimi posredovanji odprl ogromno Pandorino skrinjico … Zahod in Zahodna Evropa imata neko odgovornost za to katastrofo in zato je Evropa na neki način odgovorna in dolžna pomagati, reševati izjemno negativne posledice svojih dejanj v preteklosti.« Tako evropsko soodgovornost za begunski val razlaga dr. Primož Šterbenc. (Vir: MMC RTV SLO) – Lani ob tem času je bil gost Glasove preje.

Kako poroditi bralca?

»Vemo, da moramo, če hočemo pisanju vrniti njegovo prihodnost, preobrniti mit o njem: rojstvo bralca je treba plačati s smrtjo avtorja.« Tako je zatrdil francoski filozof Roland Barthes (1915–1980), rojen pred stotimi leti. Veliko bralcev je imel že pred smrtjo in jih 35 let po njej še vedno ima.