Ohranjajo ribjo populacijo

V ribogojnici v Zgornji Besnici je Center za trajnostni razvoj podeželja Kranj v sodelovanju z Ribiško družino Tržič pripravil naravoslovni dogodek, kjer so predstavili smukanje rib.

Zgornja Besnica – Dogodek Skrivno življenje rib – Spoznajte, kako se smuka ribe je potekal v okviru projekta Ribja narava Gorenjske, katerega namen je predstavitev ribje naravne dediščine in sonaravnega gospodarjenja v vodah. »Aktivnosti so usmerjene v oblikovanje naravoslovnega izobraževalnega programa, ki se bo predvidoma prihodnje leto izvajal pilotno,« je povedal Uroš Brankovič iz Centra za trajnostni razvoj podeželja Kranj.

Ribiška družina (RD) Tržič razpolaga z ribogojnico v Zgornji Besnici, kjer vzrejajo genetsko čiste potočne postrvi od iker do matične jate. Za potrebe vlaganja zaroda potočne postrvi v gojitvene potoke od plemenske matične jate pridobijo okrog milijon iker. »Smukanje je odvzem spolnih celic spolno zrelih rib za nadaljnjo gojitev,« je povedal Janez Čadež, gospodar RD Tržič, kjer s pregledovanjem samic na zrelost začnejo novembra in jih tedensko pregledujejo vse do sredine januarja. »Osmukane ikre takoj oplodimo s semensko tekočino samcev, jih namestimo v valilnike in po približno 54 dneh se prve že izvalijo. Po treh mesecih od izvalitve zarod preselimo v zunanje bazene,« je pojasnil Čadež.

Ko zarod porabi hrano v mešičku, je primeren za vlaganje v gojitvene potoke, ki morajo biti že izlovljeni in pripravljeni za vlaganje zaroda. »To pomeni, da je treba vse mladice, ki so bile v potok vložene kot zarod pred dvema letoma, izloviti in preseliti v športnoribolovne vode, kjer mladice naprej priraščajo in nekje v tretjem ali četrtem letu dosežejo spolno zrelost in že prihaja do naravne drsti. Če teh dvoletnih mladic ne bi izlovili, bi bil vložen zarod hrana za večje ribe,« je dejal Čadež in nadaljeval: »Ko je zarod spomladi vložen v gojitveni potok, nimamo več vpliva na vzrejo. Izkoristek sonaravne vzreje je sicer glede na vložen zarod od pet do sedem odstotkov, v potokih s slabšimi pogoji pa je še slabši.« Nekaj zaroda RD Tržič zadrži v ribogojnici za obnavljanje matične jate in za nadaljnjo vzrejo do faze mladic ali celo do rib merske velikosti, če jim to dopušča vodostaj v poletnih mesecih, nekaj pa ga prodajo tudi drugim ribiškim družinam, ki same nimajo pogojev za vzrejo zaroda.

Ribiški okoliš RD Tržič obsega revir Save in Tržiške Bistrice s pritoki, poleg tega upravljajo ribnik postrvi in ciprinidni ribnik v Žejah. »V rekah in potokih so nekateri odseki močno prizadeti, rib skoraj ni več. Prizadeta je naravna drst, če pa je že drst uspešna, je kasneje izvaljen zarod prizadet. Uspešnost preživetja je minimalna, kar je posledica škodljivih vplivov v naravi in mehanskih posegov v vodotoke. Zato si prizadevamo, da v svojih gojitvenih potokih vzredimo dovolj mladic, da jih vložimo v športnoribolovne vode in ohranjamo stalež ribje populacije na zadovoljivem nivoju,« je še poudaril Čadež.