Prašičje kuge še ni, a grozi

V Sloveniji afriške prašičje kuge še ni, vendar se država tudi s pripravo zakona o interventnih ukrepih pripravlja na scenarij: kuga v Sloveniji.

Kranj – V Sloveniji doslej še niso odkrili primera afriške prašičje kuge, vendar se je že pojavila v državah, ki so v njeni bližini. Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je zato skupaj z ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano že pripravila osnutek zakona o interventnih dodatnih ukrepih zaradi afriške prašičje kuge pri divjih prašičih. Osnutek je bil en mesec, od 10. decembra do 10. januarja, v javni obravnavi, zdaj je v medresorskem usklajevanju, vlada pa naj bi ga predvidoma obravnavala na eni od februarskih sej.

Stimulacije za odstrel divjih prašičev

Osnutek zakona določa interventne ukrepe za preprečevanje in zgodnje odkrivanje afriške prašičje kuge med divjimi prašiči, med take ukrepe med drugim sodijo zmanjšanje številčnosti divjih prašičev s povečanim odstrelom in odstrelom samic v reproduktivni dobi, prijava vsakega najdenega poginulega ali povoženega divjega prašiča, prepoved krmljenja z živalskimi stranskimi proizvodi na krmiščih, odstranjevanje odpadkov na počivališčih ob prometnih cestah ter postavitev ograj za zaščito domačih rej prašičev. Da bi bili lovci pri lovu na divje prašiče čim bolj uspešni, osnutek zakona predvideva tudi uporabo posebne opreme in metod, ki sicer pri rednem lovu niso dovoljene, ter tudi izplačilo stimulacije za vsakega odstreljenega divjega prašiča.

Največ primerov v Romuniji

Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je vzpostavila spletno stran, na kateri je možno spremljati najnovejše dogajanje, povezano s prašičjo kugo, ter tudi podatke o širjenju kuge po Evropski uniji, še zlasti po državah, ki so blizu Slovenije. Iz teh podatkov je razvidno, da so lani v devetih evropskih državah odkrili pri domačih prašičih 1900 primerov afriške prašičje kuge, od tega daleč največ (1718) v Romuniji, sicer pa tudi na Poljskem, v Ukrajini, Litvi, Latviji, Bolgariji, na Slovaškem, v Srbiji in Italiji. Petnajst primerov so odkrili v zadnjih dveh tednih lanskega leta, od tega 14 v Romuniji.

Velika gospodarska škoda

Na spletni strani je veliko koristnih podatkov o afriški prašičji kugi. Tako izvemo, da je to nalezljiva virusna bolezen domačih in divjih prašičev, za katero ni cepiva. V preteklosti je bila omejena le na Afriko, pred šestimi leti pa se je prvič pojavila v Evropski uniji, na območju baltskih držav, od koder se je razširila še drugam. Evropska unija in pristojni organi v okuženih državah izvajajo številne ukrepe za nadzor in izkoreninjenje bolezni. Bolezen se zelo hitro širi, predvsem z neposrednim stikom med zdravimi in okuženimi divjimi in domačimi prašiči. Virus ni nevaren za ljudi, vendar pa imajo pri širjenju bolezni ključno vlogo prav ljudje, še zlasti lovci, ki so prišli v stik z okuženimi živalmi ali trupli ali če so prašiče krmili z okuženim mesom in mesnimi izdelki okuženih živali. Pri divjih prašičih se bolezen pojavi kot nenaden pogin večjega števila živali na določenem območju, zato se populacije divjih prašičev lahko znatno zmanjšajo ali celo izginejo. Rejcem domačih prašičev lahko bolezen povzroči velike ekonomske izgube, virus namreč povzroča pogine prašičev, na okuženem gospodarstvu pa je potlej treba usmrtiti vse prašiče.