Davek odvisen le od okoljskih kriterijev

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / ponedeljek, 3. februar 2020 / 22:05

Vlada (v odhajanju) pripravlja nov zakon o davku na motorna vozila, po katerem naj bi kupci motornih vozil nižjega in srednjega cenovnega razreda plačali višji davek kot po veljavnem zakonu, kupci vozil višjega razreda pa nižjega. Osnova za davek ne bo več vrednost vozila, ampak le okoljski kriteriji.

Kranj – Do 14. februarja bo v javni obravnavi osnutek novega zakona o davku na motorna vozila, ki so ga pripravili na ministrstvu za finance. Po prvotnem scenariju naj bi novi zakon uveljavili v začetku prihodnjega leta, a zdaj so z vladno krizo nastale nove okoliščine, v katerih je težko napovedati, kakšno usodo čaka zakonski predlog.

Obdavčitev se je večkrat spreminjala

Obdavčitev motornih vozil v Sloveniji se je v zadnjih desetih letih precej spreminjala. Do leta 2010 je bila davčna stopnja odvisna samo od prodajne cene motornega vozila, a z vse večjim ozaveščanjem o (škodljivih) vplivih vozil na okolje je bilo le še vprašanje časa, kdaj bo davek odvisen tudi od okoljskih kriterijev. To se je zgodilo pred desetimi leti, ko je državni zbor s spremembo zakona »vezal« davčno stopnjo tudi na okoljske komponente (izpust ogljikovega dioksida, emisijski standard Euro, izpust trdih delcev). Z uveljavitvijo zakona za uravnoteženje javnih financ v času velike gospodarske in finančne krize so v Sloveniji pred osmimi leti poleg davka na motorna uvedli še dodatni davek – tako imenovani luksuzni davek, s katerim so dodatno obdavčili osebna vozila s prostornino nad 2500 kubičnih centimetrov ter motorna kolesa, trikolesa in štirikolesa s prostornino nad 1000 kubičnih centimetrov. Ker je v nekaterih primerih obdavčitev lahko dosegla tudi petdeset odstotkov davčne osnove – prodajne cene, so številni takšna vozila registrirali v tujini in se s tem izognili plačilu treh vrst davkov (osnovnega in posebnega davka na motorna vozila ter davka na dodano vrednost) v slovenski državni proračun.

Davek ne bo več odvisen od prodajne cene

Predlog novega zakona uvaja enotni davek, ki ne bo več razdeljen na osnovni in dodatni davek. Davek po novem ne bo več odvisen od prodajne cene, ampak bodo osnovo za davek določili glede na vrsto motornega vozila, vrsto pogonskega goriva, izpust ogljikovega dioksida pri kombinirani vožnji, moč motorja ter okoljevarstveno kategorijo, ki opredeljuje emisijski standard Euro. Finančna uprava bo podatke za določitev davčne osnove pridobila iz uradnih evidenc homologacijskega in registracijskega organa. Od 1. januarja 2021 dalje bodo vsa nova motorna vozila imela podatek o izpustu ogljikovega dioksida, izmerjen po novi metodi, to je po globalno usklajenem preskusnem postopku za lahka vozila – WLTP. Ker preskusni pogoji pri tem postopku bolj ustrezajo dejanskim voznim pogojem, je tudi poraba goriva in višina izpusta ogljikovega dioksida pogosto višja od vrednosti, izmerjene po starem postopku, ki so ga zasnovali še v osemdesetih letih prejšnjega stoletja.

Okoljski in finančni cilji

Država želi z obdavčitvijo, ki bo odvisna le od okoljskih kriterijev, vplivati na kupce, da bi se odločali za nakup okolju prijaznejših in čistejših vozil ter motornih vozil na alternativne vire in hibridnih vozil. Promet namreč predstavlja pomemben vir onesnaževanja zunanjega zraka, saj je vir več kot polovice vseh nacionalnih emisij dušikovih oksidov, pozimi pomembno vpliva na prekomerno onesnaženost zraka z delci PM10, poleti pa s prizemnim ozonom.

Zakonodajalec pa s predlaganim zakonom ne zasleduje le okoljskih ciljev, ampak očitno tudi finančne. V obrazložitvi zakona namreč ni mogoče spregledati podatka, da naj bi sprememba obdavčitve prinesla v državni proračun 15 milijonov evrov več prihodkov, kot jih sicer predvideva proračun za naslednje leto. Uradni predlog ne vsebuje podatkov o zvišanju davka, a prodajalci motornih vozil so hitro »čez palec« izračunali, koliko naj bi se zvišal davek. Davek za dražja motorna vozila naj bi se znižal, za vozila osnovnega in srednjega cenovnega razreda pa bi se zvišal, po nekaterih izračunih od sto do petsto evrov.