Čebelarski turizem deli usodo ostalega turizma

V sedanjih razmerah epidemije novega koronavirusa se slabo godi tudi čebelarskemu turizmu, a kot pravi predsednik čebelarske zveze Boštjan Noč, tako ne bo večno in je treba gledati naprej.

Brdo pri Lukovici – Javna svetovalna služba v čebelarstvu, ki deluje pod okriljem Čebelarske zveze Slovenije, je pred nedavnim pripravila tradicionalni dan čebelarskega turizma, ki pa je zaradi ukrepov za zajezitev širjenja novega koronavirusa potekal na daljavo. Kot je v uvodnem nagovoru dejal predsednik čebelarske zveze Boštjan Noč, je čebelarski turizem zaradi epidemije precej zamrl, a tako ne bo večno in je treba gledati naprej. Morda je zdaj priložnost za izboljšave, posodobitve, nadgradnjo ...

Igor Horvat z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je predstavil, kaj strateški načrt skupne kmetijske politike za obdobje 2023–2027 predvideva za dejavnost čebelarstvo. Kot je dejal, načrt predvideva finančne podpore za prenos znanja v čebelarstvu, podpore čebelarjem in čebelarskim društvom ter podpore za vzrejo čebeljih matic, raziskovalno delo, promocijo in raziskavo trga ter za zagotavljanje kakovosti in varnosti čebeljih pridelkov. Tako naj bi finančno podpirali usposabljanje v čebelarstvu, izobraževanje o zdravstvenem varstvu čebel, nakup čebelarske opreme in vozil za prevoz čebel na pašo, obnovo tipičnih čebelnjakov, uporabo ekoloških zdravil v čebelarstvu, testne čebelnjake za nadzor varoze, raziskave na področju uporabe apitehničnih ukrepov za zatiranje varoze, nakup sadik in semena medovitih rastlin, izvajanje pašnih redov, razvoj embalaže za transport čebeljih matic, menjavo satja in analizo čebeljih pridelkov ... Čebelarstvo bo deležno podpore tudi v okviru nekaterih ukrepov iz sheme za podnebje in okolje (Sopo), kmetijsko-okoljskih in podnebnih plačil (Kopop), ekološkega kmetovanja, pomoči mladim prevzemnikom kmetij pa tudi v okviru naložb za dvig produktivnosti in konkurenčnosti, naložb za prilagoditev na podnebne spremembe, naložb za vzpostavitev nekmetijskih dejavnosti na kmetijah (apiterapija, čebelarski turizem) ...

Na dnevu čebelarskega turizma so predstavili vlogo Slovenske turistične organizacije pri promociji slovenskega turizma, tudi čebelarskega turizma, družinsko čebelarstvo Kojek iz okolice Ribnice ter njihovo ponudbo čebelarskega turizma in medenih pijač, Hišo kranjske čebele v Ivančni Gorici kot primer dobre prakse čebelarskega turizma in izvirne stare čebelnjake, ki so jih vpisali v register starih čebelnjakov. Na natečaj za občine, ki so najbolj naklonjene čebelarstvu, so prejeli prijave devetnajstih občin, izmed katerih je komisija prvo mesto prisodila Ivančni Gorici, drugo mesto občini Ravne na Koroškem in tretje mesto občini Sevnica. Čebelarska zveza je prvič objavila tudi razpis za podelitev priznanj na področju strokovne in promocijske čebelarske literature, izdane v Sloveniji v obdobju 2019–2021. Na natečaj je prejela devet prijav, med njimi tudi prijavo Čebelarskega društva Šenčur, ki je ob jubileju izdalo zbornik. Komisija je za najboljše delo na tem področju izbrala Knjigo o čebelah, ki jo je izdala Celjska Mohorjeva družba in ki pomeni obogatitev slovenske (mladinske) literature na področju čebelarstva.