Priložnosti za vse

Besedilo: Elena Novak
Kategorija: GG Plus / nedelja, 12. avgust 2007 / 06:00

Elena Pečarič, 36 let, se bori za neodvisno življenje invalidov in s tem za višjo kakovost njihovega življenja, to pa se da v praksi zagotoviti z uveljavitvijo osebne asistence, prilagojene potrebam uporabnikov.

Javnost vas pozna kot eno od ustanoviteljic Društva za kulturo in teorijo hendikepa - YHD. Sedaj vstopate v politiko.

»V javnosti se pojavljam že nekaj časa. V društvu se že od vsega začetka vključujemo v politično dogajanje. Jaz ne dojemam politike samo kot državni zbor in vlado; politiko razumen veliko širše, to pomeni, da je politika vse tisto, kar vpliva na življenje. V društvu YHD že dolgo pišemo in dajemo pobude za sooblikovanje določene politike, predvsem s področja socialnega varstva. V bistvu odločitev, da kandidiram, izhaja iz vsebin, tematik, kot so človekove pravice, enake možnosti, pa tudi vsebin, tematik, ki so bolj na obrobju, ki jih v običajni in visoki politiki ni.«

Kateri so žgoči problemi v Sloveniji? Kaj vi zaznavate kot problem?

»Kot kandidatka za predsednico vidim velik problem že v odnosu med predsednikom republike in predsednikom vlade. To je problem, ki se odraža tudi na drugih ravneh. Mislim, da v družbi ni več vrednot. Zdi se, kot da je samoumevno, da se nekatere stvari pač dogajajo. Nekateri kradejo, pa zanje ni nobenih sankcij. Določene stvari se ponarejajo, npr. diplome, pa spet ni nobenih sankcij. Imam občutek, da državljani in državljanke dobimo vse preveč negativnih zgledov. Včasih se zdi, da si nespameten, če ne izkoriščaš drugih in vseh priložnosti. To me moti. Mislim, da ni prav. Moramo biti solidarni, seveda moramo gledati tudi na lastne koristi, vendar ne smemo škodovati drugim. Mislim, da je treba obnoviti solidarnost med ljudmi.«

Kandidirate z geslom Priložnosti za vse. Kaj bo glavna tema vaše predvolilne kampanje?

»Poudarjala bom vsebine iz 14. člena Ustave RS, ki jih razumem tako, da mora dobiti vsak državljan ali državljanka priložnost, da se izkaže. To priložnost je treba zagotoviti s praktičnimi političnimi potezami.«

Kako vas bodo obravnavali drugi kandidati? Pričakujete nizke udarce?

»Pripravljena sem na vse. Pričakujem tudi nizke udarce, ampak mislim, da se bom znala ubraniti. S svojo držo in govorjenjem bom dosegla, da se bo nizek udarec vrnil kot bumerang k tistemu, ki ga bo sprožil. Ne bo me prizadelo. Ničesar se ne bojim v kampanji.«

Zbrati morate tri tisoč podpisov, formirati predvolilni štab.

»Zbiranje podpisov se na upravnih enotah začne 20. avgusta. Ker me podpira politična stranka, moram zbrati tri tisoč podpisov. Apeliram na vse, da mi pomagajo zbrati potrebne podpise, oktobra pa še čim več glasov. Moj volilni štab temelji na prostovoljnem delu. Pravkar sem dala tiskati plakate, ki sem jih sama plačala. Postavili smo tudi spletno stran www.elena-priloznosti.com. Če mi bodo okoliščine dopuščale, bom šla tudi po Sloveniji. Ne mislim pa biti na vsakem vogalu. Ni to najbolj bistveno.«

Ali se boste še posebej zavzemali za kakšno skupino prebivalstva?

»Najbolj sem doma na področju socialnega varstva. Enakost mora biti enakost za vse. Ne moremo biti enaki, če so eni bolj enaki kot drugi. Če želim doseči enakopravnost, moram hkrati poskrbeti, da bo nekdo, ki je na primer Rom, imel zagotovljene enake pravice in dolžnosti kot jaz. Tako razumem boj za enake možnosti za vse.«

Kaj bi želeli, da se v politiki spremeni?

»Mislim, da bi se morala raven kulture in raven splošnega znanja dvigniti. Državljani in državljanke bi morali pričeti bolje vrednotiti svoj volilni glas in dvigniti odgovornost pri izboru svojih predstavnikov. Sledim italijanski politiki in se mi zdi, da je razlika. Saj so tudi v italijanski politiki banditi, vendar je način vodenja politike v večini drugačen.«

Boste s svojim zgledom poskušali vplivati na aktiviranje drugih državljanov?

»Računam tudi nato. Želim, da bi bili vsi državljani bolj aktivni in odločni, da bi razmišljali s svojo glavo in se vključevali v oblikovanje politike. Pri veliko stvareh orjem ledino, tako je že od nekdaj. Nekdo mora biti prvi. Včasih se vprašam: »Zakaj pa nisem tista, ki caplja za večino?« Včasih si tudi utrujen od tega, da moraš vedno orati ledino.«

Kaj vas žene naprej?

»Trma. Grize me nepravičnost, če nekdo skuša nekoga uničiti. Kdaj mi je tudi hudo, vendar se znam potegniti iz malodušja, depresije. Imam to moč v sebi, da grem čez poraze še boljša in močnejša. Poskušam osmisliti obdobje, ko sem brez volje in imam manj energije.«

Kaj bi najprej spremenili, če postanete predsednica?

»Najprej bi morala priti do predsedniške mize. Na Erjavčevi 17 (sedež predsednika RS) je veliko stopnic. Mogoče je kakšen prehod skozi podzemne garaže ali sekretariat vlade, ne vem. Najprej bi morali urediti dostop za invalide.«