Nagrade za raziskovalne naloge

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: Slovenija / petek, 17. december 2021 / 15:46

Urad vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu je tudi letos objavil nagradni natečaj, tokratni je že dvajseti, za diplomska, magistrska in doktorska dela s področja Slovencev v zamejstvu in Slovencev v izseljenstvu. Namen natečaja je spodbujanje raziskovalne dejavnosti dodiplomskih in podiplomskih študentov na področju zamejske in izseljenske tematike in krepitev zavesti o njeni pomembnosti za ohranjanje slovenske identitete v matični domovini in zunaj njenih meja. V poštev pridejo dela, zagovarjana med 1. januarjem in koncem decembra letos. Napisana morajo biti v slovenščini, lahko pa tudi v italijanščini, nemščini, hrvaščini, francoščini, angleščini ali v španščini, vendar jim mora biti priložen od 60 do 150 vrstic dolg povzetek v slovenščini. Urad vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu bo dela sprejemal do vključno 28. februarja prihodnje leto, rezultati pa bodo znani najkasneje do konca septembra prihodnje leto. Pojasnila dajejo na telefonu (00386)01 230 80 18 ali na elektronskem naslovu pr.urad.slovenci@si. Na dosedanje natečaje je prispelo nad 350 diplomskih, magis­trskih in doktorskih del.

Več pomoči z Dunaja

Včeraj je bila na Dunaju seja sosveta za slovensko narodno skupnost pri uradu zveznega kanclerja (BKA). Na njej so sklepali o pomoči kanclerjevega urada slovenski narodni skupnosti za leto 2022. Ta je večja kot pretekla leta in znaša dobrih 1,8 milijona evrov. Kot je povedal predsednik sosveta in župan občine Globasnica Bernard Sadovnik, so se predstavniki slovenskih organizacij na Koroškem dogovorili za način delitve sredstev in bo tako pred odločevalci enoten in usklajen predlog. Kanclerjev urad je postavil zapletenejša merila za delitev, ki jih bodo skušali poenostaviti. Razveseljivo je, da bo na voljo več denarja za vzdrževanje in obnovo kulturnih in drugih domov za delovanje slovenske narodne skupnosti. Pomoč Dunaja koroškim Slovencem je bila do letos problematična. Nad dvajset let se ni povišala, tako da so slovenske organizacije in društva lahko delovala predvsem zaradi pomoči iz Slovenije. To je bilo v nasprotju z avstrijsko zakonodajo, po kateri je Dunaj odgovoren za nemoteno delovanje v državi živečih manjšin. Letos je končno tudi Dunaj bolj velikodušno »odprl denarnico«. Slovenci upajo, da to ni bilo enkratno dejanje, ampak se bo pomoč povečevala. Tako je napisano tudi v precej obsežnem »manjšinskem delu« koalicijske pogodbe med Avstrijsko ljudsko stranko in Zelenimi, pri katerih je »govornica« za manjšine poslanka koroška Slovenka Olga Voglauer.