Želimo biti najboljša ekipa

Tako po uspešnem uvodu v novo sezono pravi glavni trener naših smučarskih skakalk Zoran Zupančič iz Žirov, ki ima v ekipi vsaj tri dekleta, ki na vsaki tekmi lahko stopijo na zmagovalni oder.

Gorenja Sava – Letošnja, po vrsti pa 11. sezona svetovnega pokala za smučarske skakalke se je za naša dekleta začela odlično. V ruskem Nižnem Tagilu je Ema Klinec iz Poljan (SSK Norica Žiri) na prvi tekmi osvojila drugo mesto, na drugi tekmi pa celo zmagala in oblekla rumeno majico. Odlično je šlo tudi Urši Bogataj (SSK Ilirija) in Niki Križnar (SSK Norica Žiri), ki sta bili na obeh tekmah uvrščeni med prvo deseterico, Urša pa je na drugi tekmi stala na zmagovalnem odru tik ob Emi.

Malce slabše so se sicer dekleta nato odrezala v Lillehammerju, kjer je na zmagovalnem odru za tretje mesto stala le Urša, tik pod njim pa je bila na zadnji, nedeljski tekmi Ema. Vsa tri dekleta so bila na obeh tekmah na Norveškem uvrščena med prvih deset, imeniten uspeh pa so varovanke 46-letnega trenerja Zorana Zupančiča dosegle v soboto, ko je bilo vseh šest uvrščenih med 15. najboljših. O vsem tem sva se pred novo preizkušnjo v Klingenthalu pogovarjala z Zoranom Zupančičem.

Ko ste z dekleti odhajali na prvo tekmo, ste vedeli, da ste se dobro pripravili in da imate močno ekipo. Takšnih rezultatov pa najbrž niste pričakovali?

Pravzaprav sem pričakoval nekaj takega. Lahko pa rečem, da smo bili v Nižnem Tagilu zelo zadovoljni, v Lillehammerju pa že malce manj, saj smo si po uspehu v Rusiji postavili še višja pričakovanja. Dekleta vsaka zase vedo, kje imajo še rezerve in kje so grešile. So pa rezultati na uvodnih štirih tekmah zagotovo dobra popotnica za nove tekme. Upam, da bomo mirno nadaljevali sezono in stopnjevali ritem.

Katera dekleta so vas na prvih tekmah najbolj presenetila?

Gotovo so naše tri stabilne tekmovalke nekako gonilo ekipe, saj od njih na vsaki tekmi pričakujemo veliko. V prvi vrsti je to Ema Klinec, ki je dobro skakala tako na tekmah kot zadnjih treningih. Urša Bogataj in Nika Križnar še nista pokazali vsega, kar znata in sta sposobni. Zagotovo pa lahko rečem, da sem vesel vseh odličnih ekipnih rezultatov, pri čemer bi pohvalil zlasti premierne nastope mlade Nike Prevc. Vedel sem sicer, da če bo naredila skoke, ki jih zna, da je lahko blizu najboljšim. Vesel pa sem, da ji je to uspelo že na prvih tekmah. Tudi v Klingenthalu bo še tekmovala, nato pa se bomo odločili, kako bo glede njenih novih nastopov. Tekme v svetovnem pokalu so naporne, ona pa kot mlada tekmovalka za normalen razvoj vmes potrebuje tudi še nekaj treninga.

Večina deklet v reprezentanci je mladih. Ste z njimi bolj prijatelj ali pa morate kdaj prevzeti tudi očetovsko vlogo?

Dekleta so stara od 16 do 26 let, tako da je ekipa res mlada. Da lahko delujemo kot super ekipa, imajo zasluge tudi pomočnik Anže Lavtižar, fizioterapevt Gaber Arh, ki je do sedaj ob tem opravljal še delo serviserja, po novem pa se nam je pridružila še bodoča fizioterapevtka Hana Bizjak, ki bo malce razbremenila Gabra in dekletom pomagala na tekmah. Zase lahko rečem, da se ob vlogi trenerja z dekleti večkrat počutim kot prijatelj, vseeno pa so odločitve na moji strani in vedno čisto vsem niso pogodu. S tem včasih pride tudi do slabe volje, vendar drugače v sklopu trenerskega dela pač ne gre.

Sezona se je šele začela in bo še dolga. Kateri so vaši glavni cilji?

Naš prvi cilj je, da delujemo kot ekipa. Če bomo delovali kot ekipa, je dosegljiv naš glavni cilj, kar je zmaga v pokalu narodov. Ne bo lahko, vendar je mogoče. Seveda so potem še posamezni cilji, kot je borba za čim več zmag, za zmage na turnejah, za kristalni globus in seveda bolj za olimpijsko kolajno.