Anatol Štern je tržiško publiko prepričal, da Trubarjeve misli še veljajo.

Spomin na zavednega Slovenca

V tržiški knjižnici je Anatol Štern predstavil monodramo o Primožu Trubarju. Spomin je segel pol stoletja nazaj.

Tržič – Petstoletnico rojstva Primoža Trubarja in letošnji slovenski kulturni praznik je v Tržiču zaznamoval zanimiv dogodek. V torek zvečer so v Knjižnici dr. Toneta Pretnarja gostili nekdanjega direktorja Osrednje knjižnice Kranj. Anatol Štern se je tokrat predstavil v drugačni vlogi. Nastopil je v Kmeclovi monodrami Trubar pred slovensko procesijo.

Stopnišče iz zgornje etaže knjižnice v spodnji prostor je umetnik izkoristil za namišljeno prižnico. Z nje je sporočal misli začetnika sodobnega slovenstva in popeljal publiko pol stoletja v preteklost. Po Trubarjevo je množici zapovedoval dolžnosti ter jih grajal zaradi njihove grešnosti. Avtor besedila Matjaž Kmecl je zapisal, da gre za samogovor od lastnega ljudstva zapuščenega starca tik pred smrtjo, ki je v izgnanstvu pregledoval, kaj je ostalo pod končno črto. Iz tega je nastal nekakšen testament za Slovence. Hotel je popeljati svoje ljudstvo v enakopravnost pred Bogom in svetom. Neomajno je verjel, da je z jezikom vred njegov narod prav tako božja stvaritev kot vsa druga ljudstva sveta. Dal mu je knjigo in pisni jezik, skupaj z učenci mu je prevedel temeljne »božje« knjige. Učil ga je samozavesti in odgovornosti pa tudi resnične krščanske vere. Ničkolikokrat so ga hoteli zlomiti, pa je vztrajal in se zmeraj znova pobral.

V pogovoru z igralcem po nastopu je eden od poslušalcev ugotovil, da je vsebina dela kljub časovnemu zamiku dogajanj ohranila sporočilno vrednost. Gost je povedal, da je moral marsikaj prebrati o Trubarju, čeprav igralec ni zgodovinar. Interpretacija Kmeclovega besedila je trdo delo, a ga je bilo vredno opraviti že zaradi imenitne tržiške publike. V njenem imenu se je Marija Maršič zahvalila igralcu s knjigo v spomin na drugo gostovanje v Tržiču.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Pisma bralcev / ponedeljek, 9. december 2013 / 13:59

Odgovor Francu Rantu

Ravnatelj Osnovne šole Železniki Franc Rant v svojem zapisu Otroški vrtci od mene zahteva javno opravičilo za zapisano v članku Subvencija za otroke zunaj vrtcev, objavljenem v 92. številki Gorenjs...

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / torek, 7. avgust 2012 / 07:00

Klasični koncerti na Ledinah so se ´prijeli`

Kranj - Koncert klasične glasbe, ki ga je novi oskrbnik Kranjske koče na Ledinah Franc Beguš ob sodelovanju PD Kranj in vrhunskih glasbenikov prvič pripravil ob začetku letošnje poletne pl...

Zanimivosti / torek, 7. avgust 2012 / 07:00

Stoletnica na vrhu Vršiča

Tičarjev dom na Vršiču je posebna planinska koča - čeprav nosi ime planinska, je med njenimi obiskovalci še najmanj planincev. Večina gostov je turistov, ki se do nje pripeljejo bodisi z avtomobilom b...

Šport / torek, 7. avgust 2012 / 07:00

Prvič na olimpijskih igrah

Plavalec Robert Žbogar s krstnim nastopom na olimpijskih igrah ni najbolj zadovoljen.

Gorenjska / torek, 7. avgust 2012 / 07:00

Storjen je bil greh zoper pravičnost

Frančiškanski pater Bogdan Knavs, doma v Mošnjah na Gorenjskem, je javno napisal, kaj misli o finančnih polomijah v Cerkvi. Pravi, da zaradi ljubezni do nje in zaradi prepričanja, da bomo vsi nekoč od...

Gospodarstvo / torek, 7. avgust 2012 / 07:00

Predstavili primere dobre prakse

Med primeri dobre prakse je tudi prenova "stoga" na kmetiji pri Petric v Studoru.