Plavajoči kavalir

Besedilo: Alenka Bole Vrabec
Kategorija: Nasveti / sobota, 15. oktober 2011 / 06:00

V Porečah ob Vrbskem jezeru ni niti sapice. Prijateljica, ki je tu na dopustu, me popelje v mračno vežo, kjer me nenadoma obdajo odprti gobci. Bleščavica drobnih, gostih zob. Na levi in desni deščice in na njih preparirane glave rib. Pa kakšnih! To niso običajne mere. Takšne, da so nekoč plavale v Vrbskem jezeru! Penzion je skrbno predelana hiša nekdanjega 'uradnega' jezerskega ribiča in na grafiki ob vhodu je še videti, kako je imelo poslopje nekoč stanovanjski in gospodarski del ... Boljša od ohlajene pijače je debela senca pod fantastičnim orehom, še boljša pa voda, topla in gladka. Klepetava, ko mimo priplava račji par. 'To je njun rajon!' pravi Ilse, in doda, 'račka ima pokvarjeno nogo.' ... Čez čas, ko se hladimo z brizgancem, račji par priplava iz ločja. Racak ponosno stopi na breg, 'štman' kot račji don Juan, nato se obrne nazaj k vodi in z rahlo sklonjeno glavo gleda račko, ki prišepa na breg. Zdi se, kot da ima štrcelj in ne plavalne kožice na desni nogi. Racak jo počaka in prilagodi svoj korak njenemu šepanju. 'Na robu ločja ju vedno čaka košček kruha,' pravi Ilse. Racak se ziblje proti hrani in račka počasi za njim. Samec se nenehno ozira nazaj in kdaj pa kdaj malce postoji. Zdi se nam, kot da smo priče filmskemu prizoru ali nazornemu predavanju o moralni vzgoji. Kruh hitro izgine. Racak se nameri nazaj proti vodi in v plitvini, čaka, da sede družica na vodo in se počasi odmakne od brega. Potem jo zavesljaje v loku prehiti in spet plava prvi, samička pa se utiri v brazdo njegovih zavesljajev. 'Za nas to ni nič novega. Že ves dopust nam delata družbo in on je vedno tako skrben in pozoren,' reče Ilse. Še pri kosilu mi ne gre iz glave račja pozornost. Zavijem v prtiček kos dišečega kruha, ko reče Ilse: 'A misliš, da kosilo ne bo dovolj?' Odgovorim skoraj sramežljivo: 'To je za rački ...' Na jedilnem listu je tudi divja račka. Brž obrnem list. Ne, tega pa res ne bi! Očitno vsi preskočimo 'tisto' od ponujenih jedi. Odločim se za zlatovčico v zeliščni omaki. Ko se po ljubeljskih klancih vračava domov, pomislim, da nič ne vem o ljubezenskem življenju rac. A vzgled je vseeno bil!

Zlatovčice v zeliščni omaki

Za 4 osebe potrebujemo: 4 zlatovčice, sok 1 limone, 1 žličko soli, malce moke, 50 g masla.

Za omako: 40 g masla, 1 žlico moke, 1/4 l posnete goveje juhe, po 1 žlico pehtrana, krebuljice, peteršilja in melise, 1/8 l kisle smetane, 1 rumenjak, sol, poper.

Ribe očistimo, jih natremo s soljo in pokapljamo z limonovim sokom, na tenko povaljamo v moki in spečemo na vročem maslu ter postavimo na toplo.

Moko zlato rumeno prepražimo na maslu, zalijemo z nemastno juho in dodamo polovico drobno sesekljanih zelišč ter dobro zavremo.

Kislo smetano razžvrkljamo z jajcem in jo z drugo polovico zelišč vmešamo v omako ter začinimo. Zavreti ne sme več. Zlatovčico in omako postrežemo vsako posebej. Zraven se priležeta maslen krompir in sočna zelena solata.