Vsi zahtevki še niso rešeni

Tudi trideset let po sprejetju zakona o denacionalizaciji vsi zahtevki za vračilo podržavljenega premoženja še niso rešeni.

Jesenice

Na Upravni enoti Jesenice imajo nerešenih še pet primerov denacionalizacije. »V dveh primerih postopka ne moremo nadaljevati, ker še ni zaključen predhodni postopek na sodišču. V dveh primerih je postopek pred zaključkom, gre le še za manjša usklajevanja, v enem primeru pa je treba odločiti le še za nekaj parcel,« je povedala načelnica Alenka Burnik. Med nerešenimi je tudi primer Kranjske industrijske družbe, kjer je ocenjena vrednost zahtevka več kot šest milijonov ameriških dolarjev.

Radovljica

Na Upravni enoti Radov­ljica sta v reševanju le še dve denacionalizacijski zadevi. »V obeh je treba odločiti le še o delu zahtevka. Po obsegu sta obe zadevi v zaključni fazi. Trenutno gre za razreševanje odprtih pravnih vprašanj,« je pojasnila Maja Ankerst.

Tržič

Na UE Tržič imajo v reševanju še pet zahtevkov po zakonu o denacionalizaciji, od tega so štirje večji (K. Born, Ročevnica, K. Polak in T. Knez, manjši zahtevek je F. Born), so pojasnili na UE Tržič. Od tega pri njih in na UE Celje rešujejo tri zahtevke, na Upravnem sodišču v Ljubljani pa vodijo več tožbenih zahtevkov. Na UE Tržič so kot glavne razloge, da se reševanje vleče tako dolgo, navedli, da so ostali samo najtežji postopki, glavni razlog so zahteve upravičencev za vračilo v naravi in ne v obliki odškodnine, tudi tam, kjer to ni možno (javno dobro). »Na parcelah so bili naknadno zgrajeni objekti, ceste ..., ki niso v lasti upravičencev, ti so upravičeni samo do odškodnine, a zahtevajo vračilo v naravi. Tam, kjer je možno, se vrača v naravi, a je treba predhodno ugotoviti funkcionalni del, ki pripada k objektu, opraviti odmero zemljišča, ki se lahko vrne, v te postopke vključiti izvedence geodetske stroke, da se opravi parcelacija zemljišča ...« Pritožbeni in tožbeni postopki v posamezni zadevi se rešujejo skupaj od dveh do treh let, najprej na pristojnem ministrstvu, potem pa še na Upravnem sodišču.

Kranj

Na UE Kranj je bilo od skupno 1549 denacionalizacijskih zadev do danes pravnomočno rešenih 1542 zadev. Nerešenih je ostalo sedem oziroma slabega pol odstotka zadev, od teh so štiri še v reševanju na UE Kranj, eno rešujejo v pritožbenem postopku na ministrstvu za okolje in prostor, dve pa v upravnem sporu na Upravnem sodišču.

Med večjimi denacionalizacijskimi zadevami so ostale nerešene le še tri zadeve, ki se nanašajo na vračanje premoženja družine Majdič, v četrti nerešeni zadevi pa je treba odločiti le še o manjšem delu denacionalizacijskega zahtevka, sama rešitev v njej pa ni sporna, je razložila načelnica dr. Metka Knific Zaletelj. »Gre za zapletene in kompleksne zadeve, zato se v njih o vračanju podržavljenega premoženja odloča z delnimi odločbami, v zvezi s katerimi prav tako tečejo zahtevni in dolgotrajni ugotovitveni postopki, zoper vse odločitve upravnega organa pa so nato vložena tudi možna pravna sredstva. Rešitev teh zadev je odvisna tudi od pridobitve dodatne dokazne dokumentacije in pridobitve različnih izvedenskih mnenj, v zvezi s katerimi pa se pojavljajo tudi problemi z njihovim plačilom. Podanih je bilo tudi več predlogov za sklenitev poravnav, ki se kljub dolgotrajnemu dogovarjanju niso rešili s poravnavo. Poleg tega zaključek teh zadev ni odvisen samo od UE, ampak tudi od dela drugih organov, predvsem pristojnih ministrstev in vseh sodišč, tudi že Evropskega sodišča za človekove pravice,« je še pojasnila.

Škofja Loka

Na Upravni enoti Škofja Loka jim je v zadnjih letih uspelo rešiti glavnino vseh denacionalizacijskih zadev. Tako imajo trenutno na prvi stopnji v reševanju le še dve zadevi. Ena je bila v reševanju na sodišču in je bila po desetih letih znova vrnjena na upravno enoto. Je zelo kompleksna, saj gre za večji obseg premoženja, ki se vrača v obliki odškodnine. V drugem primeru je zadeva že skoraj rešena, ostali so le še manjši deli za vračilo oziroma plačilo odškodnine in tudi pri teh že intenzivno potekajo dogovarjanja med strankami za najprimernejši način povračila.

Kamnik

Na Upravni enoti Kamnik imajo trenutno še tri nerešene zadeve. »Nerešene so zahteve za denacionalizacijo, ki se vodijo na zahtevo Agrarne skupnosti Meščanska korporacija Kamnik (MKK), Kmetijske zadruge Kamnik in družine Rechbach. Nerešeni del zahteve MKK se nanaša na zahtevo za vrnitev manjšega zemljišča (avtobusno obračališče) v Kamniški Bistrici. Pravnomočna tudi še ni odločitev o zahtevi MKK za vrnitev Aleksandrovega kraljevega dvorca in za vrnitev občinske upravne stavbe. Obe zahtevi, ki ju je upravna enota zavrnila, sta v reševanju na Upravnem sodišču. V zadevi Kmetijske zadruge Kamnik še ni odločeno o manjšem delu zahtevanega premoženja v k. o. Podhruška in k. o. Motnik. V zadevi Rechbach pa je upravna enota za še nerešeni del zahteve (nekdanja vrtnarija Kočne Kamnik) izdala dopolnilno odločbo, zoper katero je bila vložena pritožba. Organ druge stopnje je pritožbo zavrnil in potrdil odločbo upravne enote. Sprožen je bil upravni spor, o katerem še ni odločeno,« nam je odgovorila Judita Mlinar Kern.

Na Upravni enoti Kamnik so sicer vodili 674 denacionalizacijskih postopkov, od teh je 671 že zaključenih (pravnomočnih).