Učilnice so zanje neme

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: Slovenija / petek, 19. november 2021 / 10:16

Eno najpomembnejših prizadevanj gluhih je bilo tisto za vpis slovenskega znakovnega jezika v ustavo, s čimer so si izborili in zagotovili pravico do uporabe lastnega maternega jezika in enakih možnosti v širši družbi. Opozarjajo pa na pomanjkljivosti na področju izobraževanja gluhih ...

V Sloveniji živi okoli 150 tisoč ljudi z izgubo sluha, od tega se jih v slovenskem znakovnem jeziku sporazumeva približno 1500. Na voljo imajo dobrih 21 tisoč kretenj, kar pa je občutno premalo za potrebe gluhih, ki danes vstopajo v različne oblike družbenega življenja. Na pobudo Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije je slovenski znakovni jezik od junija letos vpisan v slovensko ustavo, 14. november pa je dan slovenskega znakovnega jezika.

Ob tem so opozorili na številne pomanjkljivosti na področju izobraževanja gluhih, na neprijetnost, ki se je jeseni dotaknila gluhih otrok, ki pouka ne morejo spremljati s tolmačem, zaradi česar so učilnice zanje neme.

Šolanje v rednih šolah je njihova ustavna pravica

»Kljub temu da smo pogosto in vztrajno opozarjali na te težave, so gluhi učenci povsem izključeni iz učnega procesa, kar je nedopustno. Šolanje v zavodih za gluhe in naglušne je poklicno zelo omejeno, tudi glede splošnega znanja in pismenosti. To je tudi glavni razlog, da se na primer dijaki skupaj s starši vse več odločajo za integracijo – to je šolanje v rednih šolah, kar je njihova ustavna pravica, saj je bil že leta 2002 sprejet zakon o uporabi slovenskega znakovnega jezika v izobraževanju. Zakon priznava gluhim osebam tolmača na vseh področjih dela in življenja,« je opozoril Boris Horvat, predsednik Medobčinskega društva gluhih in naglušnih za Gorenjsko Auris Kranj.

Boris Horvat: Postavite se v njihovo vlogo

Horvat je tudi sam naglušen in iz svoje osebne izkušnje iz mladih let se spominja, kako boleče in travmatično se je bilo vsakodnevno spopadati s problemi in biti tarča posmeha sošolcev zaradi nerazumljenega vprašanja in zato napačnega odgovora. »Še posebej danes, ko je tehnologija na zelo visoki ravni, bi lahko prav vsakemu gluhemu ali naglušnemu otroku omogočili dostopnost tudi do učnega gradiva v obliki, ki mu najbolj ustreza. Ti otroci si želijo in prizadevajo biti enakovredni po znanju, a ne morejo biti, ker učno gradivo ni prilagojeno in dostopno v njim razumljivi obliki. Postavite se v njihovo vlogo.« Glede zagotavljanja zadostnega števila tolmačev v šolskem sistemu (integraciji) smo želeli pojasnila pridobiti s šolskega ministrstva, vendar nam včeraj do zaključka časopisne redakcije (še) niso odgovorili.

Dokumentarni film 62.a

Ob dnevu slovenskega znakovnega jezika so pri Zvezi gluhih in naglušnih Slovenije ustvarili dokumentarni film 62.a (naslov filma je številka člena, vpisana v ustavo) o razvoju slovenskega znakovnega jezika. Film 62.a prikazuje verjetno enega najdaljših in najpomembnejših prizadevanj gluhih, in sicer prizadevanje za vpis slovenskega znakovnega jezika v slovensko ustavo, s čimer so si izborili in zagotovili pravico do uporabe lastnega maternega jezika in enakih možnosti v širši družbi.

Na oder so postavili standup komedijo Decibel-ga, v kateri nastopajo tudi gluhi igralci, ter pripravili glasbeni videospot Verjemi vase, ki je nastal pod okriljem raperja Matevža Andročeca - Ževža in je v celoti dostopen gluhim osebam. Osrednje sporočilo Zveze je, da si želijo vključujoče družbe oziroma dostopnost na vseh področjih življenja. Zaradi trenutnih epidemioloških razmer bodo dokumentarni film in standup komedijo premierno prikazali predvidoma decembra.