Za turistične bone na turističnih kmetijah

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / / 10:17

Ko je minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek na dnevih slovenskega turizma napovedal, da vlada turističnih bonov – ne lanskih in ne letošnjih – ne bo podaljšala v prihodnje leto, so državljani, ki so oklevali z unovčenjem, pohiteli.

V svoji poklicni vlogi sem napisal precej člankov o turizmu na kmetijah, a tokrat sem ga, s turističnimi boni v žepu, preskušal »v živo«, konkretno kot turist, ki želi obiskati kraje, ki jih sicer bolj slabo pozna. Že rezervacija dveh turističnih kmetij, ki bi bili izhodišče za spoznavanje krajev in njihovih znamenitosti, ni šla gladko. Z nekaterih kmetij mi na povpraševanje niso niti odgovorili, z ene sem dobil odgovor po enem tednu, ko sem se že vrnil z dopusta, na eni so zahtevali predplačilo za celotni predvideni znesek nočitve in po plačilu z boni obljubljali vračilo, navajali drugačno ceno, kot so jo oglaševali na spletu ... Na dveh kmetijah je rezervacija uspela brez zapletov, po elektronski pošti, na zaupanje. Na eni kmetiji je bilo odlično, še bom šel tja in z veseljem bi jo še komu priporočil. Soba je bila urejena, čista, hrana domača, okusna, cena kot smo se dogovorili, za dodatek še (brezplačna) pokušina vina v repnici in pečen kostanj ... Na drugi kmetiji je bilo povprečno – v sobi brez komarnikov na oknih sem ponoči več ur pobijal komarje, cena je bila na koncu drugačna, kot so obljubljali v elektronskem sporočilu. A kakorkoli že: čeprav sem otroška in mladostna leta preživel na domači kmetiji, je bilo bivanje na (turistični) kmetiji posebno doživetje. Ni me motilo in očitno tudi ostalih gostov ne, če je malo zasmrdelo iz bližnjega hleva, če so trgači že zgodaj zjutraj pod oknom klepetali, ko so se odpravljali na trgatev v domači vinograd, če je odpovedala internetna povezava s svetom ... Gostitelji so bili predvsem zelo prijazni, vzeli so si čas in se pogovarjali z gosti, jim povedali marsikaj zanimivega o kulinarični ponudbi in o zgodovini domačije, jim razkazali kmetijo, tudi repnico, ki so jo nekdaj uporabljali za shranjevanje repe, zdaj pa je v njej vinska klet. Prav prijaznost, gostoljubnost, oseben stik ter ponudba kakovostne domače hrane in pijače v turizmu največ šteje, tega je, vsaj zdi se mi tako, na turističnih kmetijah še veliko in samo upam lahko, da odličnega vtisa ne bodo pokvarili s sodobnimi novotarijami. Si predstavljate, kako debelo bi pogledali gostje, če bi jim jutranjo kavo na kmetiji namesto gospodarja postregel robotek?!