Dolgotrajna oskrba čez prvo branje

Minister za zdravje Janez Poklukar je v državnem zboru predstavil predlog zakona o dolgotrajni oskrbi, ki je prestal prvo obravnavo. Predlaganega besedila predloga zakona ne podpirajo v Zvezi društev upokojencev in Skupnosti socialnih zavodov, kjer pričakujejo dopolnitve.

Ljubljana – Minister Janez Poklukar je poudaril, da je sprejem sistemskega zakona, ki bo v Sloveniji uredil področje dolgotrajne oskrbe z zagotavljanjem pogojev za dostopno, kakovostno in varno oskrbo ne glede na lokacijo bivanja in socialni status, izjemno pomembno. »Zmotno je razmišljanje, da gre pri dolgotrajni oskrbi zgolj za obravnavno starejših ljudi. Sistem namreč zajema storitve in ukrepe za vse osebe, ki so zaradi bolezni, starostne oslabelosti, poškodb, invalidnosti ter pomanjkanja ali izgube intelektualnih sposobnosti dlje časa ali trajno odvisne od pomoči drugih oseb pri opravljanju osnovnih in podpornih dnevnih opravil.«

Po ministrovih besedah predlog zakona o dolgotrajni oskrbi (zakona) pravic ne ukinja, temveč jih dopolnjuje in krepi. Predstavlja podlago, da bodo upravičenci s primerljivimi potrebami lahko dostopali do primerljivih pravic ter imeli možnost izbire. »Prinaša nove storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti ter e-oskrbe, izboljšuje položaj današnjih družinskih pomočnikov ter v središče postavlja uporabnika. Omogoča obvladovanje naraščajočega zasebnega financiranja posameznikov in finančno razbremeni lokalne skupnosti. Ne nazadnje pa izboljšuje opravljanje dolgotrajne oskrbe kot javne službe in vzpostavlja učinkovit javni nadzor ne le nad namenskostjo rabe javnih virov, ampak tudi nad ustrezno oskrbljenostjo oseb.« Minister je prepričan, da je na področju dolgotrajne oskrbe treba narediti pomemben korak naprej, saj nesprejetje zakona pomeni vsaj še leto in pol več dnevnih stisk številnih posameznikov.

Državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Cveto Uršič pa je poudaril, da je ta vlada prva, ki je prevzela odgovornost, pripravila predlog in ga poslala v državni zbor, ter dodal, da predlog zakona obstoječega sistema socialne oskrbe ne ruši, ampak ga nadgrajuje v nov, celovitejši sistem. Kot je še poudaril Uršič, mora biti financiranje dolgotrajne oskrbe pregledno in vzdržno. »Predlog zakona zagotavlja financiranje do leta 2025, v vmesnem času pa mora biti sprejet poseben zakon, ki bo opredelil obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo.«

Komisija za zdravstvene in socialne zadeve pri Zvezi društev upokojencev Slovenije (ZDUS) se zaveda potrebe po sprejetju zakona, zato se je poglobila v njegov osnutek in 13 amandmajev poslala na ustrezne resorje, da bi jim prisluhnili in sprejeli tak zakon, ki bi na samem začetku zagotovil njegovo nemoteno delovanje v praksi. Kot je pojasnil Črt Kanoni, predstavnik za odnose z javnostmi na ZDUS: »Pojasnila ministrstva za zdravje k amandmajem ZDUS k predlogu zakona niso uresničila naših pričakovanj. Drži, da je treba sistemski zakon čim prej sprejeti. Sedanje besedilo predloga zakona pa je, žal, konceptualno pomanjkljivo, ker so nejasne definicije področja, pomanjkljivo so določeni izvajalci, viri sredstev, kriteriji do upravičenosti dolgotrajne oskrbe in zavarovanci. Zato so za nadaljnjo obravnavo nujno potrebne dopolnitve obstoječega besedila zakona.« Predlaganega besedila v ZDUS zaradi navedenih pomanjkljivosti ne podpirajo, s podobnimi razlogi ga v trenutni obliki ne podpira niti Skupnost socialnih zavodov Slovenije, ki sicer pozdravlja prizadevanja za celovito urejanje področja dolgotrajne oskrbe. Kot so še opozorili: »Iskanje ključnih rešitev se prelaga v podzakonske akte in druge zakone, ki niso pripravljeni, ter celo na odločitve prihodnjih vlad.« V Skupnosti socialnih zavodov Slovenije pričakujejo, da bo v nadaljevanju parlamentarne procedure predlog zakona bistveno dopolnjen.