Maks Klinar je tudi član upravnega odbora novoustanovljenega Združenja predstavnikov agrarnih skupnosti Slovenije. Kot je dejal, se združenje zavzema za spremembo sedanje zakonodaje, še zlasti za to, da bi se premoženje agrarnih skupnosti dedovalo tako kot nekdaj, ko je bil dedič vsakokratni gospodar oz. lastnik domačije. Po sedanji zakonodaji je namreč za vrnjene deleže treba speljati dedne postopke. (Foto: Gorazd Kavčič)

Slabo leto za pašo: suša, prašiči, nesreče ...

"Letos je bilo za pašo na Dovški Rožci zelo slabo. Del planine so močno razrili prašiči, trava je zaradi suše slabo rasla, dve kravi sta zdrsnili, enega teleta je ubila strela," je dejal Maks Klinar, predsednik agrarne skupnosti Dovje Mojstrana.

Agrarna skupnost še ni končala denacionalizacijskega postopka za vračilo odvzetega premoženja. V postopku so še zemljišča v okolici Dovjega ter v dolini Vrat, vključno s severno triglavsko steno.

Dovje - V zadnjih treh letih na Dovški Rožci niso občutili problemov z divjimi prašiči, le kakšno manjšo škodo so zaznali, a letos so »udarili« z vso silo. Na planini, kjer se pase okoli sto govedi, last članov agrarne skupnosti z Dovjega in iz Mojstrane, so se po besedah Maksa Klinarja prvič pojavili julija, odtlej pa delajo škodo redno. »Ko sem bil pred kratkim gor na planini, sem tako, na oko, ocenil, da so travno rušo razrili na treh do štirih hektarjih površine, najbolj močno na sedlu Krnica. Tam paša zdaj ni možna in verjetno še kakšno leto ne bo. O škodi smo obvestili Lovsko družino Dovje in ji že tudi poslali odškodninski zahtevek. Lovci so na eni od delovnih akcij tudi poravnali rušo, ki pa so jim jo prašiči kmalu spet razrili,« je prejšnji torek dejal Maks in poudaril: »Čeprav nam bo lovska družina obnovila rušo oz. izplačala odškodnino, problem občutimo zdaj. Na razritih površinah se živina ne more pasti, trave pa nam zaradi suše že tako in tako primanjkuje. Paša je možna le na delu planine od koče proti vrhu Dovške Rožce ter nižje od koče do Starke. V takšnih sušnih razmerah bi najmanj teden dni moralo deževati, da bi trava spet »oživela«, pa tudi sicer zdaj na nadmorski višini do 1.400 do 1.800 metrov že bolj slabo raste. Živino smo običajno gnali v dolino 15. septembra, letos jo bomo zaradi pomanjkanja paše očitno morali že en teden prej. Čreda je tudi nekoliko zdesetkana, dve kravi sta zdrsnili, enega teleta je ubila strela.«

Lov možen le ob polni luni

»Na Dovški Rožci se po naši oceni zadržujeta dve divji svinji z mladiči,« je dejal Rado Košir, predsednik Lovske družine Dovje, in poudaril, da so s škodo in odškodninskim zahtevkom seznanjeni. »Naša komisija si bo ogledala razrite površine in ocenila škodo, potlej pa bomo v okviru finančnih možnosti poskušali poravnati škodo. Deset članov družine je doslej pri ravnanju ruše že opravilo skupno petsto delovnih ur, uvedli smo dežurstvo na lovskih prežah na Rožci in uplenili enega prašiča. Pri lovu je težava v tem, da lov s pogonom prašičev zaradi živine ni možen in da lovci na prašiče lahko čakajo le ob polni luni,« je še dejal Košir.

Gozdarska žičnica do Vrtaške planine

Agrarna skupnost je v denacionalizacijskem postopku dobila nazaj poleg planine Dovška Rožca še Vrtaško planino in dva nižinska pašnika. Na pašniku Rebro v bližini Dovjega pasejo živino pred odhodom na Rožco in po vrnitvi z nje, na pašniku Belo polje pri Hrušici pa vso pašno sezono od 12 do 15 konj, del pašnika pa je namenjen spomladanski paši. Na Vrtaški planini se letos pase čez 40 govedi, v bližnji prihodnosti bi pašne površine radi povečali z 32 na 40 hektarjev, kolikor jih je bilo pred petdesetimi leti. »Za posek drevja na pašnih površinah smo že dobili dovoljenje,« je dejal Maks Klinar in dodal, da so letos postavili približno tisoč metrov dolgo gozdarsko žičnico, ki jo bodo uporabljali za oskrbovanje planine (tudi v primeru pomanjkanja vode) in za spravilo lesa v dolino. Žičnico bodo plačali s subvencijami za planinsko pašo in z izkupičkom od prodanega lesa.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kultura / četrtek, 27. julij 2017 / 12:31

Naročilo za deset, izdelal sem jih sto

Peter Hribar je v četrt stoletja izdelal okrog sto trideset različnih izdelkov iz lesa. Ker ima veselje do dela z lesom in v kratek čas, potem ko se je upokojil.

Objavljeno na isti dan


Preddvor / sreda, 8. marec 2023 / 07:45

Občni zbor preddvorskih upokojencev

Preddvor – Preddvorski upokojenci vabijo člane DU Preddvor na občni zbor, istočasno pa tudi praznovanje 70. obletnice ustanovitve društva. Oboje bo četrtek 9. marca ob 15. uri v dvorani Doma krajan...

Kronika / sreda, 8. marec 2023 / 17:22

Nadzirajo uporabo pasu

Kranj – Ta tedenpoteka nacionalna akcija Varnostni pas varuje vas, istočasno pa tudi evropsko usklajen nadzor Seatbelt, ki ga izvajajo prometne policije po vsej Evropi. Akcija, ki jo koordinira Jav...

Gospodarstvo / sreda, 8. marec 2023 / 17:21

Dan sajenja medovitih rastlin

Brdo pri Lukovici – Čebelarska zveza Slovenije bo v soboto, 25. marca, pripravila dan sajenja medovitih rastlin, s čimer bo nadaljevala tradicijo iz lanskega leta. Takrat so namreč čebelarji skupaj...

Šport / sreda, 8. marec 2023 / 17:21

Za uvod zmaga nogometašev Triglava

Kranj – Nogometni prvoligaši so odigrali 25. krog. Ekipi Domžal in Kopra sta se razšli z rezultatom 0 : 0, Olimpija pa je Radomlje premagala z 1 : 0. V 2. SNL je Triglav Kranj gostoval v Krškem ter...

Kultura / sreda, 8. marec 2023 / 17:21

Žiga Lakner z izborom opernih arij na Jesenicah

Jesenice – Gledališče Toneta Čufarja Jesenice bo 10. marca ob 19.30 gostilo koncert opernih arij »idrijskega slavčka« Žige Laknerja. Koncert je lahko tudi del sklopa Fest mest, najdaljšega festival...