Maks Klinar je tudi član upravnega odbora novoustanovljenega Združenja predstavnikov agrarnih skupnosti Slovenije. Kot je dejal, se združenje zavzema za spremembo sedanje zakonodaje, še zlasti za to, da bi se premoženje agrarnih skupnosti dedovalo tako kot nekdaj, ko je bil dedič vsakokratni gospodar oz. lastnik domačije. Po sedanji zakonodaji je namreč za vrnjene deleže treba speljati dedne postopke. (Foto: Gorazd Kavčič)

Slabo leto za pašo: suša, prašiči, nesreče ...

"Letos je bilo za pašo na Dovški Rožci zelo slabo. Del planine so močno razrili prašiči, trava je zaradi suše slabo rasla, dve kravi sta zdrsnili, enega teleta je ubila strela," je dejal Maks Klinar, predsednik agrarne skupnosti Dovje Mojstrana.

Agrarna skupnost še ni končala denacionalizacijskega postopka za vračilo odvzetega premoženja. V postopku so še zemljišča v okolici Dovjega ter v dolini Vrat, vključno s severno triglavsko steno.

Dovje - V zadnjih treh letih na Dovški Rožci niso občutili problemov z divjimi prašiči, le kakšno manjšo škodo so zaznali, a letos so »udarili« z vso silo. Na planini, kjer se pase okoli sto govedi, last članov agrarne skupnosti z Dovjega in iz Mojstrane, so se po besedah Maksa Klinarja prvič pojavili julija, odtlej pa delajo škodo redno. »Ko sem bil pred kratkim gor na planini, sem tako, na oko, ocenil, da so travno rušo razrili na treh do štirih hektarjih površine, najbolj močno na sedlu Krnica. Tam paša zdaj ni možna in verjetno še kakšno leto ne bo. O škodi smo obvestili Lovsko družino Dovje in ji že tudi poslali odškodninski zahtevek. Lovci so na eni od delovnih akcij tudi poravnali rušo, ki pa so jim jo prašiči kmalu spet razrili,« je prejšnji torek dejal Maks in poudaril: »Čeprav nam bo lovska družina obnovila rušo oz. izplačala odškodnino, problem občutimo zdaj. Na razritih površinah se živina ne more pasti, trave pa nam zaradi suše že tako in tako primanjkuje. Paša je možna le na delu planine od koče proti vrhu Dovške Rožce ter nižje od koče do Starke. V takšnih sušnih razmerah bi najmanj teden dni moralo deževati, da bi trava spet »oživela«, pa tudi sicer zdaj na nadmorski višini do 1.400 do 1.800 metrov že bolj slabo raste. Živino smo običajno gnali v dolino 15. septembra, letos jo bomo zaradi pomanjkanja paše očitno morali že en teden prej. Čreda je tudi nekoliko zdesetkana, dve kravi sta zdrsnili, enega teleta je ubila strela.«

Lov možen le ob polni luni

»Na Dovški Rožci se po naši oceni zadržujeta dve divji svinji z mladiči,« je dejal Rado Košir, predsednik Lovske družine Dovje, in poudaril, da so s škodo in odškodninskim zahtevkom seznanjeni. »Naša komisija si bo ogledala razrite površine in ocenila škodo, potlej pa bomo v okviru finančnih možnosti poskušali poravnati škodo. Deset članov družine je doslej pri ravnanju ruše že opravilo skupno petsto delovnih ur, uvedli smo dežurstvo na lovskih prežah na Rožci in uplenili enega prašiča. Pri lovu je težava v tem, da lov s pogonom prašičev zaradi živine ni možen in da lovci na prašiče lahko čakajo le ob polni luni,« je še dejal Košir.

Gozdarska žičnica do Vrtaške planine

Agrarna skupnost je v denacionalizacijskem postopku dobila nazaj poleg planine Dovška Rožca še Vrtaško planino in dva nižinska pašnika. Na pašniku Rebro v bližini Dovjega pasejo živino pred odhodom na Rožco in po vrnitvi z nje, na pašniku Belo polje pri Hrušici pa vso pašno sezono od 12 do 15 konj, del pašnika pa je namenjen spomladanski paši. Na Vrtaški planini se letos pase čez 40 govedi, v bližnji prihodnosti bi pašne površine radi povečali z 32 na 40 hektarjev, kolikor jih je bilo pred petdesetimi leti. »Za posek drevja na pašnih površinah smo že dobili dovoljenje,« je dejal Maks Klinar in dodal, da so letos postavili približno tisoč metrov dolgo gozdarsko žičnico, ki jo bodo uporabljali za oskrbovanje planine (tudi v primeru pomanjkanja vode) in za spravilo lesa v dolino. Žičnico bodo plačali s subvencijami za planinsko pašo in z izkupičkom od prodanega lesa.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Rekreacija / četrtek, 19. maj 2022 / 11:21

Votla gora

Cuel de la Baretta (1522 m n. m.) – Skrajni zahod Zahodnih Julijskih Alp, ki teče od Montaža čez Zabuš do Strme peči in se zaključi v divjini prepadnih strmali, kjer se k nebu pnejo vrhovi, ki v imenu...

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / četrtek, 10. julij 2008 / 07:00

Anketa: Gradnja na Rodinah

V središču Rodin v občini Žirovnica načrtujejo gradnjo sedmih petstanovanjskih objektov, čemur pa krajani nasprotujejo. Vprašali smo jih, kaj jih najbolj moti.

Zanimivosti / četrtek, 10. julij 2008 / 07:00

Zoisove igre v Bohinju

Ribčev Laz - V soboto popoldne so na prireditvenem prostoru Pod Skalco potekale druge poletne Zoisove igre, ki jih je s pomočjo Občine Bohinj organiziralo Turistično društvo Bohi...

Zanimivosti / četrtek, 10. julij 2008 / 07:00

Deseta obletnica Aljaževe poti

Gorniški klub Jakob Aljaž je ob 10. obletnici nastanka Aljaževe poti Od doma do doma pred njegovo rojstno hišo pripravil slovesno akademijo in razstavo. Podelili so 38 častnih znakov.

Prosti čas / četrtek, 10. julij 2008 / 07:00

Anketa: Znani Gorenjci na dopustu

V tokratni anketi nas je zanimalo, kje in na kakšen način bodo znani Gorenjci preživeli zaslužen dopust.

Zanimivosti / četrtek, 10. julij 2008 / 07:00

Družine na Jakobu

Preddvor - Turistično društvo Preddvor je organiziralo že 19. tradicionalni družinski pohod na Jakoba. Udeležilo se ga je veliko družin, tako mlajših kot starejših. Skupno je ta...