Komunala v vrsto naložb

V Komunali Kranj, ki jo zadnji dve leti vodi Matjaž Berčon, se pripravljajo na nov investicijski cikel, vreden deset milijonov evrov, ki se ga lotevajo s popotnico izboljšanih kazalnikov poslovanja.

Kranj – Potem ko so v Javnem podjetju Komunala Kranj leto 2019 zaključili s skoraj pol milijona evrov izgube, so že lani poslovali pozitivno, za letošnje leto pa ob nadaljnji rasti prihodkov (z 18,5 milijona evrov v letu 2019 na predvidenih 22,7 milijona evrov letos) načrtujejo že skoraj milijon evrov presežka. Poskrbeli so za enotno podobo podjetja in izboljšujejo delovne pogoje za zaposlene. Povprečna bruto plača na zaposlenega se je tako v tem obdobju popravila za deset odstotkov, v okviru kranjskega projekta e-mobilnosti posodabljajo vozni park z e-vozili in postavljajo polnilnice z lastno proizvodnjo energije, zaposlenim so na voljo tudi e-kolesa ...

Ob tem se tako znotraj podjetja kot na nivoju večine občin ustanoviteljic (Kranj, Jezersko, Naklo, Preddvor in Šenčur) osredotočajo na uresničevanje Zero waste strategije. Med trajnostnimi ukrepi, ki jih vpeljujejo tudi v vseh omenjenih občinah, je direktor Matjaž Berčon poudaril ponovno uporabo odpadnih tetrapakov v obliki recikliranega higienskega papirja, ki ga že uporabljajo v komunalnem podjetju in javnih zavodih. Uporabnikom komunalnih storitev delijo praktične pripomočke za pravilno in lažje ravnanje z odpadki (stiskalnice odpadne embalaže, zbirne posode za odpadno jedilno olje), postopno prenavljajo ekološke otoke, na katerih vpeljujejo ulične zbiralnice odpadnega jedilnega olja.

Razvoj Komunale Kranj sicer sloni na treh ključnih stebrih – krožnem gospodarstvu, digitalni preobrazbi in zelenih naložbah, ki so nujne za uspešen trajnostni razvoj podjetja, občin ustanoviteljic in širše družbe, je pojasnil Berčon. V okviru tretjega stebra so predvidene zelene naložbe v vrednosti deset milijonov evrov. Te so sposobni izvesti zgolj z lastnimi sredstvi, a ker bi jih radi končali čim prej, tj. do sredine leta 2024, so občine ustanoviteljice že zaprosili za odobritev zadolževanja do osem milijonov evrov. V nasprotnem primeru bi namreč načrtovane investicije realizirali z bistveno počasnejšo dinamiko.

Največjo naložbo, ocenjeno na štiri milijone evrov, predstavlja ZARTA, Center krožnega gospodarstva Komunale Kranj na lokaciji centralne čistilne naprave in zbirnega centra na Zarici, kamor bi preselili upravne dejavnosti, pretovor in začasno skladiščenje odpadkov. V novo upravno, socialno in izobraževalno središče, kjer bo svoje prostore dobila tudi Krajevna skupnost Orehek - Drulovka, se nameravajo preseliti poleti 2023.

Zaradi aktualnih težav z odvozom in posledičnim prekomernim skladiščenjem odpadne embalaže bodo tri milijone evrov vložili v postavitev prehodnega skladišča nenevarnih odpadkov na zbirnem centru. Berčon je pojasnil, da imajo dovoljenje za skladiščenje le 150 ton odpadne embalaže, lani pa se je zgodilo, da se jim je na lokaciji na Primskovem nakopičilo tudi 700 ton embalaže. Lanske težave je država odpravila s tremi interventnimi odvozi embalaže, ki pa se zdaj znova kopiči in jo začasno deponirajo na Vrhniki. Prav tako so že znane zagate z dehidriranim komunalnim blatom, ki ga po madžarski odpovedi njegovega uvoza prevzemnik odvaža v Avstrijo, a po precej višji ceni. Stroške odvoza nameravajo v Komunali Kranj zmanjšati z nadgradnjo dehidracije komunalnega blata oziroma z nakupom premične sušilne naprave (1,25 milijona evrov), s čimer bodo količino oddanega blata zmanjšali za dve tretjini na okoli tisoč ton letno. Med načrtovane investicije sodijo še izgradnja parkirišča in polnilne infrastrukture za e-vozila (750 tisoč evrov), servisnega prostora za vozni park (750 tisoč evrov) in ureditev rastlinske čistilne naprave za dodatno čiščenje iztoka centralne čistilne naprave (250 tisoč evrov).

Kolaps države na področju ravnanja z odpadki pa se zdaj kaže še pri kuhinjskih (bioloških) odpadkih, saj v Sloveniji ni zadosti kapacitet za njihovo predelavo, je še opozoril Berčon. Komunala Kranj zbere po gospodinjstvih letno 5400 ton teh odpadkov. Za njihov odvoz po ceni 62 evrov za tono poskrbi podjetje z Vrhnike, ki pa je omenjeno dejavnost, tudi zaradi mačehovskega odnosa države, že prepolovilo, zato pogodbe, ki velja le še do aprila 2022, s tem podjetjem ne bo mogoče obnoviti. »Spet se bo ponovila podobna zgodba kot pri odvozu komunalnega blata. Prisiljeni bomo vzeti, kar se bo ponujalo na javnem naročilu. To pa bodo praviloma odvozi v tujino,« je dejal Berčon. Posledično naj bi se cena odvoza vsaj podvojila, če ne celo potrojila, kar za Komunalo Kranj pomeni vsaj 300 tisoč evrov letno dodatnih stroškov, je poudaril. Berčon sicer podražitve cen storitve odvoza odpadkov za naslednje leto, ko naj bi dvig stroškov s kuhinjskimi odpadki še pokrili z notranjo prerazporeditvijo sredstev, ne napoveduje, a je ne izključuje za leto 2023, če se stanje ne bo spremenilo. Nekoliko dlje pa naj bi se po Berčonovih besedah ohranile cene pitne vode ter odvajanja in čiščenja odpadnih voda, ki so jih nazadnje spremenili junija 2020 in marca letos.