V iskanju delavcev

Besedilo: Aleš Senožetnik
Kategorija: Gospodarstvo / ponedeljek, 8. november 2021 / 11:22

Slovenija se srečuje z enim največjih pomanjkanj delovne sile doslej. V prihodnjem letu naj bi po raziskavi zavoda za zaposlovanje primanjkovalo delavcev v kar 108 poklicih. V združenjih avtoprevoznikov so pred dnevi opozorili, da primanjkuje dva tisoč voznikov, okoli pet tisoč dodatnih delavcev bi potrebovali tudi v gostinstvu. S podobnimi težavami se spopadajo delodajalci s področja gradbeništva, logistike, zdravstva, elektroindustrije ter drugih tehničnih strok.

Med razlogi, da zaposlovalci ne najdejo kadra, je v nekaterih panogah preprosto to, da ga ni. Brezposelnih mehatronikov, strojnikov ali informatikov v evidencah zavoda za zaposlovanje ni.

V določenih primerih imajo delodajalci težave z iskanjem kadra, ker je ta preprosto premalo usposobljen in nima ustreznih kompetenc in znanj za opravljanje dela. Eden od razlogov, ki ga izpostavljajo na zavodu za zaposlovanje pa so tudi delovni pogoji. Neugoden delovni čas, težko fizično delo in slabo plačilo iskalce zaposlitve odvračata od takšnega dela. Tako se v gostinstvu in turizmu srečujejo s pomanjkanjem kadra, čeprav je v evidencah zavoda kar nekaj oseb, ki bi ustrezali zahtevam. A dolgotrajno zaprtje v času epidemije in z njo povezana negotovost je marsikaterega natakarja usmerila v iskanje zaposlitve v kakšni drugi panogi.

Poleg neskladja med povpraševanjem in ponudbo na trgu dela je na nedavnem panelu Banke Slovenije direktorica Umarja Maja Bednaš opozorila tudi na dejstvo, da od sredine prejšnjega desetletja pri nas beležimo krčenje aktivnega prebivalstva za okoli deset tisoč ljudi letno. Trend se bo nadaljeval vsaj do leta 2027.

Odgovori na izzive so večplastni. Delodajalci v nekaterih panogah kličejo po uvozu delovne sile iz tujine. V zadnjem obdobju se veliko upov polaga v digitalizacijo, ki bo poenostavila in avtomatizirala nekatere delovne procese, kar pa bo vodilo do odvečne delovne sile. Tudi manj izobraženi delavci se bodo zato morali bolj prilagajati spremembam, večji poudarek bo potreben na usposabljanjih in vseživljenjskem učenju.

Že dlje časa je govora o davčni reformi, ki bi razbremenila plače ter uvedla socialno kapico, s čimer bi po mnenju delodajalcev doma lažje zadržali visoko izobražen kader, ki predstavlja gonilo razvoja slovenskega gospodarstva.

Izzivom navkljub pa bo pomanjkanje delovne sile morda utrdilo zavedanje, da je kvaliteten in zadovoljen delavec dolgoročna naložba v dobrobit podjetja ali organizacije. Naložba, ki se začne z dobrim šolskim sistemom in nadaljuje z ustvarjanjem stimulativnih delovnih pogojev.