Bukovniku z Bele v spomin

Besedilo: Alenka Brun
Kategorija: Preddvor / sreda, 3. november 2021 / 14:47

V nedeljo so na Zgornji Beli pri Kosmatovi kapelici slavnostno odkrili spominsko ploščo Matiji Nagliču, pomembnemu predstavniku slovenskega pismenstva v prvi polovici 19. stoletja, ki je deloval po vzoru bukovnikov na Koroškem. Naglič se je rodil leta 1799 in umrl v letu 1854.

Zgornja Bela – Matijo Nagliča uvrščamo med klasične bukovnike, saj je slovenske nabožne in mistične tekste tako zbiral, prepisoval in registriral kot tudi pisal svoja besedila. Po zapisu Frančiška Rebola je izraz »hališter« njegova skovanka za besedo register, kar smo izvedeli že na letošnjem mednarodnem simpoziju ob 190. obletnici rojstva Matije Valjavca in 222. obletnici rojstva Matije Nagliča, ki ga je gostil Preddvor.

O »halištru«, bukovnikih, pomenu Matije Nagliča kot posameznika, ki je zaznamoval ne le lokalni prostor, temveč tudi slovenskega, ter o tem, da čaka o njem še veliko neodkritega, je ob odkritju spominske plošče spregovorila dddr. Mira Delavec Touhami iz KD Josipine Turnograjske. Franceska Žumer je v nadaljevanju nekaj več besed namenila kapelici oziroma njeni zgodovini. Ta datira v leto 1850 in se še sedaj imenuje Kosmatovo znamenje. Kar Žumrova pomni, ljudje hodijo h kapelici s prošnjami in prižigajo sveče. Ko se je sama poročila, je mama vzela njen poročni šopek in ga dala v znamenje, »da ga bo Marija čuvala«, se spominja. Nazadnje je kapelico obnovil njen oče leta 1997, vendar se ne ve, kdo jo je dejansko obnavljal. Spregovorila je tudi o lesenem, v baročnem stilu izrezljanem kipcu Marije v kapelici, ki ni originalen, saj so tega v preteklosti večkrat ukradli. Zahvalila se je sestri Marinki, ki je lastnica kapelice, da je dovolila postavitev spominske plošče, KD Josipine Turnograjske za pobudo in preddvorskemu županu Roku Robleku za odziv nanjo. S prisotnimi je delila še košček Nagličevega zapisa, v katerem ji je bilo všeč njegovo razmišljanje.

Spominsko ploščo je blagoslovil tudi domači župnik Pavel Okoliš, zapele so josipinke, članice Ženskega pevskega zbora Josipine Turnograjske. Za uvod v slavnostno odprtje pa je prisotne nagovoril župan Rok Roblek. Spomnil se je dneva reformacije ter pomembne vloge jezika posameznega naroda. Opozoril je, kako je usoda jezika lahko negotova, če ga ne uporabljamo, ne negujemo. Poudaril pa je še, da je vesel tovrstnih pobud, saj je prav in smiselno, da se v občini takšnim posameznikom postavijo obeležja.