Tanja odgovarja
»Mesto«
Rada prebiram vaše odgovore in sem se odločila, da vas prosim za odgovor in nasvet. Imam prijatelja, ki je bolan, ampak o tem noče govoriti. Ali naj mu pomagamo ali je bolje, da ga pustimo pri miru. Po glavi se mi plete, da bi s hčerko zamenjali stanovanje. Z njo o tem nisem nič govorila, ker jaz nimam toliko financ za prenovo. Zdaj bo kmalu zima in imamo čas vsi malo predelati te zadeve, na pomlad bi se pa dogajalo, če se bo. Iskreno se zahvaljujem za odgovor.
Dobro je znana misel, da ni vsak prijatelj, ki v dobrih časih te pozna, le v hudih dneh trpljenja spoznaš prijatelja življenja. Vendar je žal tako, da pomagamo lahko samo takrat, ko nam oseba to dovoli, sicer pa je to nemogoče. Prijatelj je v obdobju, ko si želi biti sam in o svojih težavah noče nikomur govoriti. Še do konca leta se bo začel čustveno odpirati in takrat mu boste lahko pomagali. Do takrat, ko se sam ne odloči, vam svetujem, da ga pustite pri miru in ne začenjate teme o zdravju oziroma bolezni. Stanje se mu bo počasi stabiliziralo in na koncu se vse uredi. Ideja o zamenjavi stanovanja je dobra in v bistvu tudi glede financ odlična za vas. Tudi hči bo zadovoljna. Kot vidim, finančno dobro stoji in bi ji odgovarjalo imeti več prostora. Bo tako, kot predvidevate že sami: čez zimo bodo potekala dogovarjanja in usklajevanja, na pomlad pa se bo začelo dogajati. Lepo vas pozdravljam.
»Upanje«
Spoštovana gospa Tanja. Prosim vas, da pogledate in poveste, kaj se dogaja v naši družini. Vse bolj postajam razočarana. Nič ne naredim prav ... Ali bo kdaj bolje v naši družini? Kakšna prihodnost čaka sinova? Je kakšno upanje za mlajšega? Lep pozdrav.
Je stanje, ko smo jezni, užaljeni, prizadeti ali pa žalostni. Po mojem mnenju je najhuje takrat, ko nas razjeda razočaranje. Razočaranje nad seboj ali nad drugimi. To se dogaja vam – razočaranje. Brez skrbi in nikar se ne obtožujte saj vas že drugi preveč, vse naredite prav. In ravno ker se drugi tega zavedajo, ste obtoženi, da ste ravno vi krivi za vse. Dobro veste, da to ni res. V zadnjem času ste se precej spremenili – in to v pozitivnem smislu. Vsi drugi pa se niso in ste jih na neki način pustili za seboj, kar pa jim ni všeč. Ampak vi zaradi tega ne smete odstopiti od svojih načel. Osebno ste dozoreli in poti nazaj ni več. Na splošno se bodo zadeve začele umirjati in bo vse skupaj malo lažje. Oba sinova si bosta uredila življenje, tudi pri mlajšem vidim dobre spremembe. Ne bodo čez noč, a v naslednjem letu boste večkrat presenečeni nad njegovimi uspehi. Starejši sin bo kmalu na prelomnici in dobro se bo odločil za prihodnost. Ne smete se toliko obremenjevati, saj s tem ne rešite nič, samo vi se potem slabo počutite. Upanje je tisto, ki mora biti, da lahko dosežete cilj. In vi ga boste. Prepričana sem. Imejte se radi. Srečno.