Dnevi dobrih filmov

Še slaba dva tedna je do prvih projekcij 32. mednarodnega festivala Liffe, ki letos v ospredje postavlja ženske. Vrnitev v kinodvorane.

Ljubljana – Po lanskoletni virtualni izdaji se letošnji Liffe spet v veliki meri vrača v »naravni« obliki – v dvorane. Festivalski program med 10. in 21. novembrom prinaša 79 celovečernih in 16 kratkih filmov. Ob tem je programski direktor Simon Popek izrazil upanje, da se bodo ljudje v čim večjem številu vrnili v kinodvorane, saj je za zdaj ogled na spletu predviden le za 16 celovečercev. Med njimi skorajda ni v zadnjem letu najbolj odmevnih filmov, lastniki pravic in lokalni distributerji seveda niso preveč naklonjeni predvajanju na platformah vsebin na zahtevo, nas pa zmagovalci berlinskega, canskega in beneškega festivala zato čakajo v kinodvoranah. Vstopnice so že v prodaji, zato si velja pripraviti načrt ogledov.

Osrednja sekcija festivala Perspektive tradicionalno prinaša deset filmov, ki se bodo potegovali za nagrado vodomec – njen pokrovitelj je tudi tokrat Telekom Slovenije – med katerimi so kar trije s slovensko udeležbo, ob črni komediji Inventura Darka Sinka sta tu še manjšinski koprodukciji Morena hrvaške režiserke Antonete Alamat Kusijanović in Telesce, zgodovinska drama Italijanke Laure Samani. Polovico siceršnjega Popkovega izbora so režirale ženske. Tu je še filmski prvenec grške režiserke Janis Rafa filmska distopija Kala Azar, kosovska režiserka Noriko Sefa se predstavlja z dramo Kje je Venera?, ki zajema tipično zgodbo vsakdana mladenke v patriarhalnem okolju, tu pa je še film kitajske režiserke iz Hongkonga Dženg Lu Šinjuan z naslovom Oblak v njeni sobi. V sekcijo sodijo še film ceste Pohodi plin! iranskega režiserja Panaha Panahija, Slovak Ivan Ostrochovsky v drami Služabniki obravnava pregon duhovnikov v času komunizma, tu pa sta še italijanski avtor Yuri Ancarani s filmom Atlantida in Argentinec Andreas Fontana, ki se s filmom Azor podaja v svet bančništva.

Bogati in žanrsko raznoliki sta tudi sekciji Predpremiere in Kralji in kraljice. Simon Popek med drugim posebej omenja film Benedetta Paula Verhoevena, ki je šokiral z dramo o lezbičnih redovnicah. Tu je film Pedra Almodovarja Vzporedni materi – seveda s Penelope Cruz v glavni vlogi, pa iranski film Junak dvakratnega oskarjevca Asgharja Farhadija. Tu sta še Pablo Larraín s filmom Spencer o stiski ženske, ki živi v zlati kletki (gre za princeso Diano), francoski veteran François Ozon pa se predstavlja s filmom Vse je bilo v redu. Ne bosta manjkala niti prejemnik letošnjega zlatega medveda Radu Jude s sodobno romunsko zgodbo Nesrečni fuk ali Nori pornič in dobitnica letošnjega beneškega zlatega leva Audrey Diwan s filmom Dogodek, ki obravnava spoprijemanje glavne junakinje s splavom, ko je bil ta v Franciji še prepovedan.

Slovenske barve zastopata Olmo Omerzu, ki bo tudi med gosti festivala, s celovečercem Atlas ptic (v sklopu kratkih filmov bo na ogled še film Poslednji dan patriarhata) in zmagovalec nedavnega Festivala slovenskega filma film Prasica Tijane Zinajić, nedvomno letošnja slovenska uspešnica.

Nekaj izjemnih filmov je v sekciji Kralji in kraljice, med drugim Francoska depeša Wesa Andersona, Vorteks Gasparja Noeja in Pravi moški Marie Schrader, ki bo tudi odprl festival. Razgled nam bo tudi tokrat odprla sekcija Panorama, v Ekstravaganci pa so štirje filmi, ki jih preprosto morate videti, med njimi tudi s cansko zlato palmo ovenčani Titan Julije Docournau.

Fokus festivala se posveča kinematografiji Gruzije, v retrospektivi Prepovedane ženske pa bo na ogled deset filmov, ki so bili v svojem času podvrženi cenzuri. Poseben sklop filmov bodo posvetili letos preminulemu Jeanu Paulu Belmondu, z enim njegovih filmov se bo festival tudi zaključil. Naj dodamo, da bo na ogled tudi 16 kratkometražnih filmov, organizatorji pa so pripravili tudi nekaj spremljevalnega programa za mladino in otroke.