Odvetnik

Ob 170. obletnici rojstva Ivana Tavčarja objavljamo odlomke iz knjige Ivana Sivca Visoški gospod.

Z vprašanjem je tako na hitro planil nad Piko, da niti ona niti jaz nisva utegnila pomisliti, da stranke to pač ne sme zanimati. Pika je imela povrhu še eno lastnost: bila je preresna in prepoštena za tisti čas, zato je povedala po resnici:

»Sto dvajset goldinarjev mesečno!«

»No, sem si kar mislil!« je izjavil prišlek razočarano in prhnil predse. Potem je  svoj oster pogled zapičil vame in vprašal še mene:

»In koliko vi, gospod?«

Med tem sem že prišel toliko k sebi, da sem se skušal s prišlekom na hitro pošaliti, zato sem mu odvrnil:

»Jaz pa … dvajset!«

»Koliko?« se je zmračilo čelo prišleku.

»Dvajset,« sem navidezno nedolžno skomignil z rameni, češ moj delodajalec me pač plačuje slabo.

»Hm, nezaslišano!« je poskočil neznanec nenavadno slabe volje, vzel iz torbe list papirja in nanj zapisal: »Tajnica 120, pisar samo 20!« In pri tem trikrat podčrtal številko 20. Potem je torbo zaprl in še preden sem mu lahko pojasnil, da sem se šalil, je že odvihral iz pisarne.

Ob koncu meseca, se pravi čez enajst dni, ko sem imel opraviti že z nekaterimi drugimi prvimi strankami, sem šele izvedel, kdo je bil moj prvi klient. Dobil sem namreč uradni dopis, na katerem je med drugim pisalo:

»Dve 19. januarja leta 1884 smo ob obisku odvetniške pisarne dr. Ivana Tavčarja na Turjaškem trgu št. 3 naleteli na povsem nerazumljivo, lahko bi rekli, krvavo kapitalistično izkoriščanje, ki se izkazuje v prihodkih ženske pisarniške moči in gospoda pisarja. Pisarniška moč dobiva mesečno samo 120 gld, pisar pa – reci in piši! – samo 20 gld. Na licu mesta je bilo ugotovljeno, da je to povsem nedojemljivo stanje, zaradi katerega se lastnik odvetniške pisarne kaznuje z globo 500 gld (z besedami petsto goldinarjev). Obenem se priporoča, da ima ženska pisarniška moč najmanj 300 gld (z besedami tristo goldinarjev) mesečnih dohodkov, pisar pa najmanj 200 gld (z besedami dvesto goldinarjev). Globo petsto goldinarjev je treba poravnati najkasneje do 28. februarja leta 1884 …«

Šele ob tem dopisu sem spoznal, da sploh ni šlo za mojo prvo stranko, temveč za državnega uradnika, ki je komajda čakal, da bo koga oglobil. Mene, po celi Ljubljani, Kranju in tudi drugod znanega doktorja znanosti in priljubljenega pisatelja, pa sploh ni spoznal, temveč me je imel za navadnega – pisarja. Nezaslišano!

Ker je bila globa zame za tisti čas velikanska, sem se seveda pritožil. Še posebej, ker sva ob koncu januarja s Piko naštela samo 53 goldinarjev čistega dobička. Gospodični Piki sem dal vse, za preostalo plačo pa je morala počakati do februarja.

A globo sem moral poravnati. V celoti. V treh obrokih, a vendar v celoti. Na mojo pritožbo je namreč prišel dopis, v katerem je med drugim pisalo:

»Globa je toliko primernejša, ker našemu nadzorniku niste pojasnili, da ste odvetnik in ne pisar, s tem pa ste ga grobo potegnili za nos in užalili uradno osebo. Proti tej odločbi ni pritožbe.«

Kako pa je bilo s tistim bojem, se mi je tudi pojasnilo samo po sebi. Pod odgovorom za pritožbo je bil podpisan – Franc Boj. Se pravi, človek s priimkom Boj.

Začelo se je torej precej slabo, a Poljanci vemo:

»Slab začetek, dober konec.«

Pravzaprav konca še ni. Moja odvetniška pisarna v Ljubljani še vedno deluje in bo pod mojim imenom bržčas tudi po moji smrti. Vsaj tako smo dogovorjeni.

Takoj naslednjega dne po odprtju je vstopila vanjo še ena nenavadna stranka. Gostilničar Anžonovc iz gostilne pod Zalo. Prepričan sem bil, da od mene pričakuje kako uslugo pro bono, zastonj. Pa je ni. Pač pa mi je v darilo prinesel veliko medvedjo kožo. Ko jo je razgrnil pred pisalno mizo, mi je dejal:

»Zato, da ne boš nikoli pozabil na naše prekrasne kraje!«

Moram priznati, da sem tako v prvih dveh dneh spoznal vse bistvo mojega bodočega pravniškega življenja. Prvo, od korenine se nihče ne odtrga nikoli. Drugo, da uradne oblasti nad odprtjem moje odvetniške pisarne niso bile navdušene, verjetno zaradi moje domnevno pretirane slovenske usmerjenosti. Tretje, da je moj poljanski izvirček sorazmerno hitro pritekel do morja, od mene samega pa je odvisno, ali bom v njem potonil ali plaval na površju …

(Konec)

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / ponedeljek, 18. maj 2009 / 07:00

Dan ekološko pridelane solate

Udeleženci so si ogledali nasad z 28 sortami solat, prisluhnili zanimivim predavanjem, bili v delavnici priprave jedi iz ekoloških pridelkov in na ekološki tržnici.

Objavljeno na isti dan


Šport / petek, 16. februar 2024 / 07:00

Slovenci bodo odbojko na snegu igrali na Krvavcu

Krvavec – V letu 2024 bomo turnirje evropske serije v odbojki na snegu spremljali na treh lokacijah, in sicer v Gruziji, Turčiji in Italiji. Pri nas pa se bodo odbojkarji in odbojkarice med seboj m...

Gospodarstvo / petek, 16. februar 2024 / 07:00

Poslovanje Krke v lanskem letu

Novo mesto – Po prvi nerevidirani oceni poslovanja je Skupina Krka lani ustvarila 1,8 milijarde evrov prihodkov od prodaje oz. pet odstotkov več kot v letu 2022. Gre za največjo prodajo v zgodovini...

Kranjska Gora / petek, 16. februar 2024 / 19:07

Zimske planinske ustvarjalnice

Mojstrana – Od 19. do 23. februarja, vsak dan ob 16. uri, bodo v Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani potekale zimske planinske ustvarjalnice, ki so primerne za družine in otroke od sedmega let...

Nasveti / petek, 16. februar 2024 / 19:06

Prešernov smenj

Minil je še en 8. februar, dan kulture, še en Prešernov smenj, ki v Kranj privabi nastopajoče, obrtnike, rokodelce, obiskovalce, kulturnike, občinske in državne politike, firbce, sprehajalce, kupce...

Slovenija / petek, 16. februar 2024 / 19:05

V Sloveniji več kot šest tisoč doktoric znanosti

Kranj – V nedeljo, 11. februarja, je bil mednarodni dan žensk in deklet v znanosti. Po podatkih Statističnega urada RS je bilo predlani v Sloveniji 6205 doktoric znanosti, kar je predstavljalo 44-o...