Duševno zdravje

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: Slovenija / torek, 12. oktober 2021 / 08:46

Mnogi ljudje z duševno motnjo ali boleznijo niso deležni zdravljenja, do katerega so upravičeni, in skupaj s svojimi bližnjimi, družinami in negovalci še vedno doživljajo stigmo in diskriminacijo.

Pozornost letošnjega svetovnega dneva duševnega zdravja, 10. oktobra, je namenjena neenakosti pri dostopanju do sistema in storitev skrbi za duševno zdravje. »Slovenijo pestijo kadrovsko in programsko podhranjen sistem skrbi za duševno zdravje na področju vzgoje in izobraževanja, socialnega in zdravstvenega varstva, neustrezna podpora osebam s težavami v duševnem zdravju na njihovem domu in v skupnosti, neustrezna podpora ranljivim družinam. Veliko pomanjkanje specialistov, pedopsihiatrov, kliničnih psihologov in psihiatrov, zakonska neurejenost sistemskega financiranja specializacij iz klinične psihologije, zakonska neurejenost področja psihoterapije, nedopustno dolge čakalne dobe na prve preglede, slaba dostopnost do psihološke in psihoterapevtske pomoči je le nekaj težav, s katerimi se spopadamo v Sloveniji,« opozarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).

Program MIRA

V letu 2018 v državnem zboru sprejeti Nacionalni program duševnega zdravja 2018 do 2028, Program MIRA, je prvi organiziran in celovit pristop k varovanju in krepitvi duševnega zdravja celotne populacije, k sistematični preventivi in k celoviti in povezani skrbi za osebe, ki že imajo težave v duševnem zdravju. »A žal v kratkem času ni mogoče zapolniti velike vrzeli. Trenutno smo, tudi zaradi posledic epidemije, soočeni z dodatnim porastom težav v duševnem zdravju in s še bolj šepajočimi sistemi zdravstva, šolstva in sociale,« poudarja Jožica Maučec Zakotnik, dr. med. spec., pobudnica in začetnica Nacionalnega programa za duševno zdravje, Programa MIRA. »Do konca letošnjega leta bo vzpostavljenih že 25 centrov za duševno zdravje otrok in mladostnikov od skupaj načrtovanih 28 in, upam, tudi 19 centrov za duševno zdravje odraslih od načrtovanih 25. Resda kadrovska zasedba teh centrov še ni optimalna, vendar daje ustrezen okvir za razvoj mreže služb za duševno zdravje v okviru zdravstvenega sistema na primarni ravni, kar pomeni lažjo dostopnost pomoči v lokalnih okoljih, povezano interdisciplinarno obravnavo in skupnostni pristop v skrbi za duševno zdravje.«