Prilagajanje spremembam

V radovljiški občini pripravljajo strategijo razvoja kmetijstva, ki bo kmetijam pomagala pri prilagajanju tržnim, ekonomskim in podnebnim spremembam.

Radovljica – Ragor – razvojna agencija Zgornje Gorenjske v sodelovanju z občino, kmetijsko gozdarsko zbornico in drugimi deležniki pripravlja strategijo razvoja kmetijstva v občini. Da bi bila strategija čim bolj realna, so v Radovljici, na Brezjah in na Lancovem že spomladi pripravili delavnice, na katere so povabili kmete. Na delavnicah so jim najprej predstavili podatke o stanju kmetijstva v občini, rezultate ankete med kmeti in novoustanovljeno lokalno akcijsko skupino BOJA – Zgornja Gorenjska, nato pa so kmetje še sami povedali svoja mnenja in predloge.

Visoka povprečna starost kmečkih gospodarjev

Podatki o stanju kmetijstva v občini kažejo, da se število kmetijskih gospodarstev, površina kmetijskih zemljišč v uporabi in število glav velike živine (GVŽ) v občini zmanjšujejo. Leta 2000 je bilo v občini še 455 kmetijskih gospodarstev, leta 2020 samo še 347. Površina kmetijskih zemljišč se je v tem obdobju zmanjšala z 2611 na 2541 hektarjev, število GVŽ pa s 3248 na 2587. V zadnjih desetih letih se je površina trajnih travnikov zmanjšala za 454 hektarjev, deloma tudi zaradi zaraščanja. Gospodarji kmetij, vseh je v registru 618, so v povprečju stari več kot 60 let, le 109 je mlajših od petdeset let.

Razvojna agencija Ragor je aprila izvedla anketo med kmeti, dobila je 25 odgovorov. Na vprašanje, kaj jih ovira pri kmetovanju, so navedli prenizke cene kmetijskih pridelkov in izdelkov, razpršenost zemljišč in pomanjkanje delovne sile.

Pomembne so tudi majhne kmetije

Kaj so povedali kmetje na delavnicah? Če mladi v kmetovanju ne bodo videli ekonomskega učinka, se bodo raje zaposlili v drugih dejavnostih, država in občine jih morajo zato z različnimi ukrepi spodbujati h kmetovanju. Kmetje namesto subvencij, ki so le »korenček in palica«, potrebujejo boljše, višje cene kmetijskih pridelkov in izdelkov. Za ohranjanje in razvoj kmetijstva so pomembne tudi majhne kmetije, zato bi jih država in občine morale bolj podpirati. Kmetovanje otežujejo klimatske spremembe z vse bolj pogostimi ekstremnimi vremenskimi pojavi. Kmetijska zemljišča so preveč razdrobljena. Šolsko mladino je treba ozaveščati o pomenu lokalno pridelane hrane.

Občina mora »pritiskati« na državo

Medtem ko ni bojazni, kdo bo obdeloval zemljo na ravnini, saj je povpraševanje večje od ponudbe, je vprašanje, kdo jo bo v primeru opuščanju kmetovanja obdeloval na hribovskih območjih. Planinsko pašo otežujejo vse bolj številni pohodniki, vožnje s štirikolesniki, motorji in avtomobili, napadi divjih zveri, omejitve, ki jih prinaša Natura 2000 … Za postavitev rastlinjakov in ureditev vodnih vrtin za namakanje so velike birokratske ovire. Vodenje raznih evidenc je za kmeta odvečno delo. Občina mora stalno »pritiskati« na državo glede kmetijske politike in ukrepov, ki bodo kmetom olajšali kmetovanje.