Vabijo na drobnjakove štruklje

Na okrogli mizi, ki je minulo sredo potekala v okviru dogodka Zeleni dan Poljanske doline, so se sodelujoči strinjali, da so drobnjakovi štruklji tista kulinarična mojstrovina s tradicijo, na kateri bi lahko gradili prepoznavnost Poljanske doline.

Gorenja vas – Z namenom oživljanja in razvoja tradicionalne lokalne kulinarike s pridihom sodobnosti je Zavod Poljanska dolina minuli teden pripravil Zeleni dan Poljanske doline. Osrednji dogodek je bila okrogla miza, ki so jo naslovili ''Kulinarika Poljanske doline – kako naprej?''. Pri vprašanju, katera jed je najbolj tipična za Poljansko dolino, so bili sodelujoči enotni, da so to drobnjakovi štruklji, ki jih bodo v prihodnje v večji meri vključili v kulinarično ponudbo in na njih gradili prepoznavnost Poljanske doline kot kulinarične destinacije.

Po prepričanju etnologa Janeza Bogataja je za razvoj gastronomije na prvem mestu po pomembnosti vedno dediščina prehranske kulture – to, kar zagotavlja identiteto našega prehranjevanja. »Pomembno je tudi lokalno in regionalno opredeljevanje ter trajnostna naravnanost. Potem pa še lokalne nabavne verige, za kar ima Poljanska dolina odlične možnosti.« Tudi Franc Jezeršek iz Hiše kulinarike Jezeršek je poudaril, da je tradicija v kulinariki zelo pomembna, zato znova stopajo v ospredje ocvirkova potica oziroma ocvirkovca in druge potice, zelje, kranjske klobase ... Ob tem pa je Bogataj posebej poudaril, da oziranje na prehransko dediščino ne pomeni, da kuhamo ''muzej''. »Prehranska dediščina nas mora motivirati pri ustvarjanju novih jedi, pri čemer smo prve premike naredili prav z Jezerškom.« Po mnenju Jožeta Zalarja z Višje strokovne šole za gostinstvo, velnes in turizem Bled to predstavlja tudi dobro motivacijo za mlade, da so lahko ustvarjalni. Zahvalil se je Bogataju, ki je pred osmimi leti postavil strategijo razvoja gastronomije Slovenije, na kar se lahko naslonijo tudi v njihovi šoli. »Turistična doživetja je treba ustvarjati tudi s hrano, gastronomsko kulinarično dediščino,« je še dodal Zalar.

Receptov, značilnih za Poljansko dolino in celotno Škofjeloško, je veliko in so zbrani v knjigi Ta dobra stara kuha avtorja Pavleta Hafnerja. Recepte je začel zbirati že njegov oče, pri čemer se je naslonil tudi na zapiske nekdanje gospodarice na Visokem Ane Kalan. »Visoška kuhinja je bila vezana predvsem na lokalne produkte. Kuharskih knjig takrat praktično ni bilo, recepti so prehajali iz roda v rod in ona jih je natančno zapisovala,« je pojasnil Pavle Hafner. Kuhali so zelo raznovrstne jedi, prilagojene letnim časom. »Veliko je bilo juh in obar, ogromno receptov pa je v njenih zapiskih tudi za slaščice, ki so se pekle v krušni peči – od potic do saher torte.« Zato upa, da bodo v prihodnje na Visokem gostom lahko znova ponudili te tradicionalne jedi, saj kot pravi, turisti ne iščejo »pic in makaronov«. Med najbolj tipičnimi jedmi za Poljansko dolino je Franc Jezeršek v ospredje postavil drobnjakove štruklje, zlasti zakuhane v juhi, v čemer so mu pritrdili tudi ostali sogovorniki.

Po besedah Maše Klemenčič iz Slovenske turistične organizacije so v letošnjem za Slovenijo pomembnem gastronomskem letu vzpostavili novo kategorijo trajnostnega certificiranja za gostinske ponudnike, znak Slovenia Green Cuisine. »Ponudniki, ki pridobijo omenjeni znak, podpišejo gastronomsko zavezo, da sodelujejo z lokalnimi ponudniki, da uporabljajo sezonska živila, da gostom nudijo vodo iz pipe ...« Direktor Zavoda Poljanska dolina Tomaž Trobiš pa je poudaril, da je treba promovirati hišne jedi, za kar se trudijo tudi z dnevi kulinarike na dvorcu Visoko.