Enotnost v raznolikosti

V Bašlju so tokrat že šestič gostili neke vrste odprto kuhinjo, kulinarični dogodek, ki obiskovalcem približa tudi okuse drugih narodov. V sicer organizacijsko precej manjšem obsegu in prilagojeno razmeram so obiskovalci tuje kuhinje lahko spoznavali na košarkarskem igrišču nad vasjo, v dolini potoka Belica.

Bašelj – Za domači priokus sta poskrbela domačina, zakonca Rakovec, z ocvrtimi flancati. Majda nam je zaupala, da je za pripravo testa poleg kvasa, ruma, soli in sladkorja uporabila tri kilograme moke, 15 jajc in tri litre mleka; soprog Ambrož pa jo je dopolnil s primerjavo, da so za flancate na zadnjem Kmečkem prazniku pod Storžičem porabili kar 42 kilogramov moke. Kmečki praznik je bil letos odpovedan, tokratni dogodek Mednarodna kuhna Enotnost v raznolikosti pa okrnjena, prilagojena trenutnim razmeram – po besedah predsednice domačega turističnega društva Jane Smolej, ki je tudi sama pripravila dve jedi: domači jabolčni zavitek in pa priljubljeno poletno enolončnico boranjo. Spekla je tudi kruh. Bašljanka Aleksandra Zibelnik Badii jo je dopolnila, da ima vseeno občutek, da je okusov vsako leto več. Ona je tudi začetnica simpatičnega kulinaričnega dogodka. Razloži, da je, kljub temu da je Bašelj majhna vas, opazila, da v njem najdemo različne narodnosti. Začeli so pravzaprav z iransko kuhinjo, ker je njen soprog Iranec, potem pa je to kmalu dopolnila še bosanska, tokrat pa smo lahko okušali tudi mehiške tortilje, perzijske sladice, se sladkali s palačinkami. Za okusne sarme s pire krompirjem je poskrbela Hrvatica, Zagrebčanka, Sonja Mrzlečki; soprog Nevan, ki je sicer operni pevec, pa je prijel za kitaro in z glasbo pospremil dogodek. Zeljanico z blitvo in skuto je pripravila Jasna Zukanović, ki živi v Bašlju že slabih 26 let, korenine pa ima v Sanskem Mostu. Med ponujeno hrano so se znašle tudi okrogle cimetove pletenke, ki jih je pripravil Adib Reyhani, po rodu sicer Iranec, ki je že bil rojen v Avstriji, sedaj je poročen s Švedinjo in že leto dni živita v Ljubljani. Med obiskovalci smo opazili tudi Arkana Al Nawasa, Iračana, ki je poročen s Slovenko in živi v Ljubljani že vrsto let. V Ljubljani je tudi študiral krajinsko arhitekturo, pred leti pa ustanovil Diwan društvo za kulturo in umetnost. Med omenjenimi jedmi pa je domačinka Nina Roblek cvrla še spomladanske zavitke, tako da ni manjkal niti pridih Kitajske – čeprav tudi v iranski kuhinji riža ne manjka.

»Bistvo dogodka je, da želimo ustvarjati enotnost. Vedno namreč iščemo, zakaj se razlikujemo, mi pa tu stremimo k povezovanju. In kaj povezuje boljše kot hrana,« je zaključila Zibelnik Badiijeva.