O življenju skozi likovnost

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Zanimivosti / / 14:11

V Biotehniškem centru Naklo sodelujejo v mednarodnem projektu Your Alps. »Ker imamo na šoli odličnega idej polnega profesorja likovne umetnosti Borisa Urha, so dijaki pripravili še likovna dela za projekt PODVIG in jih na razstavah predstavili slepim in slabovidnim,« pojasni profesorica geografije in zgodovine Mojca Logar. O zgodbah, ki jih ustvarjajo v šolskem centru, nas je zanimalo še kaj več.

Naklo – Zadnje leto in pol, ko je svet obkrožila in v marsičem ukrojila naše zemeljsko bivanje pandemija koronavirusa, res ne moremo govoriti o ravno prijaznih časih. Življenje je potekalo drugače, kot smo bili še včeraj vajeni, še posebej to velja za šolajočo se mladino, ki je pred vrnitvijo v šolske klopi velik del leta znanje nabirala na daljavo. Biotehniški center Naklo ni bil izjema, kar pa ne pomeni, da preteklo šolsko leto ni bilo delovno in ustvarjalno.

Šola se je vključila tudi v mednarodni projekt Your Alps, v katerem sodelujejo alpske države od Francije do Slovenije. Projekt obravnava probleme alpskega prostora; mladi se odseljujejo, saj je delovnih mest v drugih panogah, kot so gozdarstvo, turizem in kmetijstvo, malo, prav tako pa je življenje v mestu lažje kot v odmaknjenih vaseh visoko v gorah. V projektu sta bila dva partnerja, poleg šole še institucija, ki se profesionalno ukvarja z zaščito in ohranjanjem alpskega prostora. V Sloveniji sta sodelovala Biotehniški center Naklo in Triglavski narodni park.

V šoli sta moči združila profesorja Mojca Logar in Boris Urh, ena od aktivnosti pa je bila izvedba fotografske delavnice v alpskem prostoru. »Dijaki so se za tri dni podali v območje Trente in Kranjske Gore, kjer so iskali primerne motive in jih beležili v fotografske objektive in mobilne telefone. Rezultat je bila razstava fotografij, s tem pa se naša zgodba ni zaključila,« razlaga Mojca Logar in nadaljuje: »Naš odlični profesor Boris Urh si je zamislil novo nalogo. Na osnovi fotografij so drugi dijaki izdelali slike v 3D-tehniki. Pri delu so uporabili časopisni papir, karton, lepenko in v več plasteh ustvarili reliefno podobo pokrajine s fotografije in s tem pridobili tretjo dimenzijo.«

Likovna dela so predstavili na eni izmed izobraževalnih delavnic v okviru vseslovenskega projekta PODVIG, uvajanje podjetnosti v gimnazije, ki ga izvaja Zavod RS za šolstvo, kjer so jim predlagali, naj slike predstavijo tudi slepim in slabovidnim, saj jih ti lahko tudi otipajo. Ob tem so se obrnili tudi na Center Iris, kjer so slikam dodali kratke opise v brajici, in razstava je začela svojo pot izven šole. Predstavili so jo v knjižnici Ivana Tavčarja v Škofji Loki, v Planinskem muzeju v Mojstrani, kjer je bila del Tedna evropske kulturne dediščine, pa v Triglavskem narodnem parku v Bohinju, v Centru Iris v Ljubljani in tudi v Knjižnici za slepe in slabovidne Minke Skaberne v Ljubljani. »Razstava je s tem dobila novo dimenzijo in je pravzaprav presegla svoj namen,« je prepričana Logarjeva.

Kreativni za življenje

Likovni pedagog Boris Urh je dvanajst let učil na OŠ Josipa Plemlja na Bledu, kako desetletje pa je profesor likovne umetnosti v Biotehniškem centru, kjer med dijaki in dijakinjami velja za enega najbolj priljubljenih, a ne zato, ker bi predmet sodil med 'manj zahtevne', nasprotno – mladi se morajo pri njem potruditi, da čim bolj pokažejo svojo ustvarjalnost. »Ne obstajajo bolj ali manj pomembni predmeti, predvsem so učitelji tisti, ki učence bolj ali manj motivirajo,« je prepričana Mojca Logar, da je prav kolegov način učenja označila za najboljši približek ideji štiriletnega projekta PODVIG, saj dijake z idejami in zanimivimi likovnimi projekti pritegne k ustvarjanju. »Redni pouk v gimnazijah naj bi postal bolj dinamičen, bolj problemski, bolj povezan si siceršnjim življenjem,« pove Boris Urh. Gimnazijski program ni namenjen zgolj učenju za maturo, učenci naj dobijo tudi širša znanja za življenje.

»Dijakov nikoli ne silim, raje jih poskušam na druge načine pritegniti k ustvarjanju. Marsikdo reče, da ni likovni tip, ko pa postavimo v razredu razstavo ali pa svojo sliko vidi na hodniku šole, hitro spremeni mnenje,« o svojih pedagoških prijemih pove Boris Urh in doda, da je šola tako na neki način postala razstavni prostor, v katerem se razstave stalno menjajo.

V lanskem šolskem letu so pripravili kar osem razstav, ki so na ogled po šolskih prostorih. Skorajda ni proste stene po hodnikih, likovne izdelke vidimo v jedilnici, pod stopnicami, v knjižnici … Urh dijakom vsakič zastavi novo nalogo, povezano z določenim obdobjem v likovni umetnosti, posameznim umetnikom, ali pa jim ponudi kakšno zgodovinsko temo. Tako so ustvarjali na temo grafičnih del ameriške umetnice Barbare Kruger, učili so se izdelovanja grafik v tehniki sitotiska, dijak Marcel Nemec je pripravil razstavo fotografij ptic, gradili so mostove iz špagetov, za katere je mentor dobil idejo v svetovnem prvenstvu Spaghetti bridge (most iz špagetov) … »Naj povem, da smo ob vrednotenju del z dijaki spregovorili tudi o etičnosti in moralnosti uporabe špagetov kot gradbenega materiala. Tudi sicer ob vsaki nalogi na hodniku na tla postavimo izdelke in se pogovarjamo o njih. Namen likovne naloge je tudi reakcija nanjo,« pove profesor in me popelje do šolske jedilnice. V njej so stene okrasili z razstavo slik sadja oziroma zelenjave na gajbicah, ki so jih dijaki ustvarjali po vzoru likovnika Vladimirja Lebna in njegovega cikla Leben im zoo (Leben (nemško življenje) v živalskem vrtu). Ob slikanju na cenene gajbice so v razredu razvili debato o tem, kakšno prehrano danes uživamo, v kakšni obliki južno sadje prihaja v Evropo, Slovenijo … Pri delu vselej znova uporabljajo nizkocenovne, običajno že uporabljene materiale, kot so papir, plastika in podobno, in jim tako dodajajo novo vrednost.

»Namen mojega dela je tako razvoj kreativnosti kot etičnega mišljenja, se pri tem soočati s problemi in reševanjem le-teh. Pomembno je, da so dijaki ob svojem delu postavljeni v neko realno situacijo,« je prepričan Boris Urh, ki za dijake že snuje nove naloge in likovne projekte za aktualno šolsko leto.