Gradil na tradiciji prednikov

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 13. september 2021 / 16:02

Na spominskem večeru so se v sredo zvečer v Škofji Loki spomnili uglednega rojaka – politika in naprednega kmeta Ivana Omana, spomin nanj pa je ponudil tudi iztočnico za razmišljanja o sodobni konservativni misli.

Ivan Oman in sodobna konservativna misel so naslovili akademijo, ki so jo v sredo prvič pripravili v spomin na Ivana Omana – gospodarja in kmeta, pokončnega kristjana, narodnega buditelja slovenske pomladi ter borca za slovensko samobitnost, državnost in demokracijo, kot ga je v uvodu opisal Aleksander Igličar iz Muzejskega društva Škofja Loka, ki je skupaj s Prosvetnim društvom Sotočje pripravilo akademijo. Svoje misli o Ivanu Omanu in sodobnem konservativizmu so s polno dvorano Sokolskega doma delili dr. Metod Benedik, prof. dr. Žiga Turk in dr. Dejan Valentinčič.

»Lahko rečemo, da je bil v prelomnih časih ljudski tribun, ki je nagovarjal široke množice, a kljub temu nikoli ni zapadel v populizem – to je vrlina, ki jo premore redkokdo,« je o Omanu dejal Dejan Valentinčič. Oman si je še v času enopartijskega režima prizadeval za izboljšanje položaja kmetov. »Prevzemal je odgovorne, včasih tvegane naloge, ki so ga pripeljale tudi navzkriž z oblastjo.« Veliko jasneje je nato v javno življenje stopil konec osemdesetih let prejšnjega stoletja ob gradnji samostojne države. »Vsi so čakali, kdo bo prvi stopil na politični parket. Šele za pionirji Slovenske kmečke zveze, ki je bila jasen zametek politične stranke, so se opogumili tudi ostali.« Po prvih demokratičnih volitvah pa je postal ključna oseba pri demokratizaciji, je še dejal Valentinčič. »Bil je tudi glavni pobudnik ustanovitve močne desne konservativne stranke, ki bi gradila na tradiciji predvojne SLS. Konservativizem je zanj pomenil, da ne more vsaka generacija na novo izumljati civilizacije, pomemben je prenos znanja med generacijami.« Ob tem je spomnil na Omanove besede, da je narodovo hišo treba graditi na trdnih temeljih.

Žiga Turk je spregovoril o pomenu konservativne stranke v političnem prostoru. Po Turkovem prepričanju konservatizem ni ideologija, kot so recimo imperializem, socializem ali nacionalizem. Konservatizem po njegovih besedah nima principa, ki bi mu vse podrejali, ampak bi ga najbolj na splošno lahko opisali kot spoznanje, da je svet, tak, kot je, kar v redu. Ureditev, ki nas je pripeljala do tega, da nas je na planetu skoraj sedem milijard, da segamo celo na Luno in na Mars, da razpolagamo z vsemi pridobitvami sodobne tehnologije, po njegovih besedah ne more biti napačna, ampak jo je treba samo spoštovati. Samozavestna konservativna politična misel je zato še kako pomembna, je poudaril Turk. »Politika ni samo izpolnjevanje nekega naprednega načrta. Namen politike ni samo zadovoljevanje interesov posameznikov, ki živijo zdaj, ampak ohranjanje družbenega reda, ki obravnava potrebe generacij iz preteklosti, sedanjosti in prihodnosti.«

Metod Benedik pa je ob koncu predstavil še duhovna izhodišča Omanovega zasebnega življenja in javnega delovanja. Najprej se je vprašal, od kod je ta veliki mož, ki je imel formalno končano samo osnovno šolo, zajemal znanje in moč za dejanja, ki ga uvrščajo med velikane slovenskega naroda. »Na njegovo duhovno in vsesplošno rast je močno vplivala njegova povezanost s profesorjem Ivanom Dolencem, ki ga je seznanil s teksti Janeza Evangelista Kreka, pri katerem je našel neposredna izhodišča za razvoj svoje socialne misli, bral je celo Marxa.« Njegova knjižnica, je poudaril Benedik, je bila pravo bogastvo. Zato je prepričan, da smo doslej dobili le bežen vpogled v podobo Ivana Omana, saj vse, kar so o njem povedale žive priče in kar je o njem zapisano, zahteva še veliko poglobljenega študija. »Vse pa kaže na človeka velikega formata, ki je bil bogat v svoji pristni vernosti, široko razgledan glede vprašanj svojega naroda, neoporečen v svoji moralni drži.«