Za Kranjsko dolgo mizo posedli sto gostov

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Kranj / nedelja, 12. september 2021 / 05:00

Za obzidjem gradu Khislstein v Kranju je v nedeljo potekal za slovenski prostor edinstven gastronomski dogodek Kranjska dolga miza, ki je bil v prvi vrsti namenjen promociji kranjske gastronomije.

Kranj – Za Kranjsko dolgo mizo na dvorišču gradu Khislstein se je v nedeljo popoldan posedlo sto gostov, ki so proti plačilu 60 evrov uživali v štirihodnem meniju z mesno-ribjimi ali vegetarijansko-veganskimi jedmi, za katere so poskrbeli kuharski šefi Matjaž Erzar (Gostilna pr' Matičku), Aleš Kristan (Kmetija odprtih vrat pr' Končovc), Matjaž Sedej (Dom na Joštu), Mirza Bektašević (Bistro Sonet), Uroš Gorjanc (Gostilna Krištof) in Tomaž Polenec (Kavarna in restavracija Brioni), medtem ko je nad postrežbo bedel Nejc Rekar iz Gostilne Rekar.

Novost v slovenski gastronomiji

»Kranjska dolga ali bolje rečeno skupna miza je gotovo novost na področju gastronomije Slovenije, kjer se v zadnjem času stvari le premikajo naprej in ljudje postopoma razumevajo, da to niso samo jedilni obroki, ne le tehnologije pridelave in predelave živil ter priprave jedi, ampak tudi razne prireditve, druženje, predvsem pa seveda odpiranje zgodb lokalnega in regionalnega prebivalstva skozi jedi,« je povedal etnolog Janez Bogataj. Dolge mize v različnih oblikah sicer po večjem delu Evrope organizirajo že zadnjih deset let in tako kot na drugih področjih tudi tu Slovenija nekoliko zamuja, je dodal.

Prvi tovrstni gastronomski dogodek v Sloveniji je bil posvečen prizadevanjem Mestne občine Kranj za trajnostni razvoj, krožno gospodarstvo, zmanjšanje porabe energije in izpustov emisij, samooskrbo, kratke dobavne verige, odlično pitno vodo in vse kar je še aktualnih ekoloških tem, povezanih s hrano, ki jim skuša slediti tudi kranjska gastronomija. Tako so med drugim pilotno izračunavali ogljični odtis celotnega dogajanja – vse od prihoda udeležencev, ki so bili naprošeni, naj svoj prihod poskušajo urediti kar se da podnebju prijazno, do porabe energije na prizorišču in tudi pripravljenih jedi.

Gastronomski turizem v Kranju

Ogljični odtis je težko izračunati, vendar neke mere obstajajo, je opozorila klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj. »Polovica je izbira, kaj jemo – ali izberemo rastlinsko ali živalsko hrano. Druga polovica ogljičnega odtisa pa se začne pri transportu, zato izbirajmo lokalno pridelano hrano, potem pri pakiranju hrane, skladiščenju, kuhanju ...« je dejala. »Dokler bodo stvari, ki so subvencionirane iz tujine, cenejše kot naša lokalna hrana, bo na izbiro hrane vplivala prav njena cena. Seveda je treba dvigniti tudi ozaveščenost. Upam, da bo k temu pripomogla tudi ta prireditev,« je dodala. Tudi sestavine za jedi, ki so jih postregli na Kranjski dolgi mizi, so zagotovili lokalni pridelovalci in rejci.

Direktor Zavoda za turizem in kulturo Kranj Klemen Malovrh je med drugim spomnil, da je Slovenija letos postala evropska gastronomska regija, del katere je tudi Kranj. »Tudi na zavodu smo začeli bolj razvijati gastronomski turizem s projekti, kot je bil Kranjsko na krožniku, ki je obenem tudi povezal kuharje in nas, iz njega pa je zrasel dogodek Kranjska dolga miza. Te naše nore ideje ni zavrnil niti eden od kranjskih kuharskih šefov, veliko podporo pa smo prejeli tudi od župana Matjaža Rakovca,« je povedal. V zavodu sicer razmišljajo, da bi v prihodnosti pripravili Festival dolgih miz, ki se bo odvijal na različnih lokacijah v mestu in predvsem na podeželju, kar sčasoma lahko postane prepoznaven turistično-kulturni dogodek za širši krog obiskovalcev.

Dobrodelna Dolga miza

Kranjska dolga miza je bila prav tako dobrodelno obarvana, saj so trideset obrokov pripravili za socialno ogrožene družine, župan Matjaž Rakovec in Klemen Malovrh pa sta pomočnici direktorice Centra za socialno delo Gorenjska, enote Kranj Andreji Valant donirala tudi dva tisoč evrov, zbranih z vstopninami in sredstvi donatorjev kulinaričnega dogodka, namenjeni pa so mamici z dvema otrokoma, ki se je pred kratkim znašla v hudi stiski.