Avstrijci zahtevajo spoštovanje zakonov

"Za opravljanje storitev v Avstriji svetujem resne priprave. Inšpekcije so stroge in kazni visoke. Kršitve so povezane s stroški, postopki, živci," pravi strokovnjakinja za opravljanje čezmejnih storitev v Avstriji, odvetnica dr. Maria Škof iz Celovca.

Maria Škof je koroška Slovenka, rojena v Št. Primožu v Podjuni. Po poklicu je odvetnica in partnerka v odvetniški pisarni Grilc & Partner v Celovcu. Pogosto je v Gradcu, kjer ima tudi svojo pisarno. Njena specialnost so gospodarske zadeve in še posebej čezmejno gospodarsko sodelovanje, zato je letos, ko so bile po sedemletnem prehodnem obdobju za nove članice Evropske unije, med katerimi je tudi Slovenija, v Avstriji in v Nemčiji odpravljene omejitve pri opravljanju storitev, iskana svetovalka in razlagalka novih predpisov. Je tudi podpredsednica Slovenske gospodarske zveze v Celovcu. Zato pa pravšnja sogovornica in pojasnjevalka problematike napotitve slovenskih delavcev na delo v Avstrijo in razmer, ki so nastale po letošnjem 1. maju, ko so bile odpravljene omejitve pri opravljanju storitev v Avstriji.

Storitve so širok pojem. Kakšna je njihova definicija v direktivah Evropske unije in kakšna pravila veljajo pri njihovem opravljanju? Ali splošna evropska ali veljajo zakoni držav, v katerih se storitve opravljajo?

»Storitve so obrtniške, trgovske in rokodelske storitve ter storitve prostih poklicev, ki jih državljan članice Evropske unije,ali pravna oseba s sedežem v državi, članici Evropske unije, opravlja začasno in proti plačilu v drugi državi članici. Glede pristojnosti in pogojev za opravljanje storitev je Evropska komisija najprej zagovarjala idejo, da bi vsak lahko opravljal storitve kjerkoli v EU pod pogoji svoje države. Pokazalo se je, da je bila ideja Evropske komisije iz začetka devetdesetih let preteklega stoletja le vizija in da je stvarnost drugačna, saj je pretok storitev znotraj Evropske unije enako pomemben kot pretok blaga. Osnutek so države članice Evropske unije klestile, ker so bili ogroženi njihovi interesi. Na koncu je bilo sklenjeno, da državljani ali pravne osebe iz ene države lahko opravljajo storitve v drugi, vendar pod pogoji, ki veljajo v državi, kjer se storitev opravlja.«

V Sloveniji še marsikdo misli, da se je sedaj mogoče v Avstriji zaposlovati brez omejitev in opravljati storitve, ne da bi imela avstrijska oblast pri tem kaj besede.

»Treba je razlikovati med zaposlovanjem delavcev iz Slovenije, torej državljanom Republike Slovenije, ki z avstrijskim delodajalcem sklene pogodbo o zaposlitvi, in med čezmejnim opravljanjem storitev. Pri prvem primeru se je veliko spremenilo. Omejitev ni več in delovna dovoljenja niso več potrebna. Pred prvim majem je bil to za slovenske državljane velik problem, saj je bilo delovno dovoljenje težko dobiti. Sedaj je zadeva zelo preprosta. Sklene se delovna pogodba, oseba se prijavi pri zavodu, in tako naprej.

Drugače pa je pri čezmejnem opravljanju storitev, kjer v praksi vidimo, da zadeve niso tako preproste, kot so videti na prvi pogled. Slovenski izvajalec storitev mora pri avstrijskem gospodarskem ministrstvu na Dunaju priglasiti dejavnost, če se njegova dejavnost uvršča v Avstriji med regulirane ali delno regulirane dejavnosti. To pa je večina gradbenih dejavnosti. V drugem koraku je treba priglasiti napotene delavce. Od 1. maja naprej za napotene delavce, ki so redno zaposleni v Republiki Sloveniji, na področju gradbeništva niso več potrebna delovna dovoljenja. Slovensko podjetje mora priglasiti napotene delavce, za vsak posamični projekt posebej, na centralni točki Zveznega ministrstva za finance. Predložiti je treba zahtevana potrdila o zaposlitvi, o zdravstvenem in socialnem zavarovanju v Sloveniji, o tem, da napotenemu delavcu plača plačo, ki velja po veljavni avstrijski kolektivni pogodbi, da se plačujejo v Avstriji prispevki za sklad BUAK, in podobno.«

Na čezmejnem poslovnem srečanju v Ločah ob Baškem jezeru ste opozarjali na pomembnost trajanja opravljanja storitev v Avstriji. Kje je meja začasnosti in kdaj je treba v Avstriji ustanoviti hčerinsko podjetje?

»Meja med začasnostjo in trajnostjo ni točno določena, pač pa se ugotavlja v vsakem posamičnem primeru na podlagi pogostosti, rednega opravljanja in stalnosti dejavnosti. Če se ugotovi, da dejavnost ni začasne narave, je treba v Avstriji ustanoviti podjetje ali podružnico. Iz davčnega vidika je to drugače. Drugače pa se razlaga pojem začasnega opravljanja storitev tudi z vidika socialnih prispevkov. V primeru začasnega dela v drugi državi članici (kot tako velja obdobje do dveh oz. do petih let) se socialni prispevki za v Avstrijo napotenega delavca plačujejo v Sloveniji. To določa evropska direktiva. Po petih letih sistem napotitve ne velja več in preide delavec v celoti pod socialni sistem države, v kateri dela.«

Visoke kazni kršiteljem

Povedali ste, da Avstrijci strogo in dosledno zahtevajo spoštovanje njihovih socialnih standardov. Maja letos je začel veljati tudi Zakon o preprečevanju socialnega in plačnega dumpinga.

»Za na delo v Avstriji napotene delavce veljajo plače, prejemki in pravice v skladu z veljavno avstrijsko delovno in socialno zakonodajo, veljajo torej tudi avstrijske kolektivne pogodbe. V Avstriji imamo okrog 200 panožnih kolektivnih pogodb, ki jih je treba spoštovati, pred tem pa seveda poiskati kolektivno pogodbo, ki velja za določen primer in razporediti napotenega delavca v pravilni tarifni razred. V določenih panogah imamo npr. v deželi Štajerski drugačno kolektivno pogodbo kot na Dunaju.«

Zagrožene kazni za prekrške so visoke.

»Zelo visoke. Na terenu je veliko inšpekcij, ki natančno preverjajo, ali sta spoštovani avstrijska delovna in socialna zakonodaja. Podjetje mora plačati od 500 do 5000 evrov kazni, če na gradbišču zase in za delavce nima v zakonu zahtevanih dokumentov. Enaka kazen je zagrožena podjetniku, če inšpektorjem preprečuje kontrolo. Če se dejanje ponovi, je kazen od 1000 do 10.000 evrov. Za nespoštovanje kolektivnih pogodb pri plačah je delodajalec lahko kaznovan tudi z do 10.000 evri, v primeru ponovitve pa tudi z do 20.000 evri. Zato priporočam, da imajo podjetja in delavci na gradbiščih zahtevane dokumente vedno pri sebi.«

So kršitve pogoste?

»Slišim, da je bilo ugotovljenih kar precej primerov kršitev, vendar ne vem, ali so bile kazni že plačane ali ne. Zato priporočam, da se je za opravljanje storitev v Avstriji treba dobro pripraviti, saj so kršitve povezane s postopki, stroški in živci. Lahko pride celo do kazenske ovadbe.«

So morda visoke kazni eden od načinov za brzdanje napotitev tujcev za opravljanje storitev v Avstriji in za zaščito domačih delavcev?

»Zakoni in določbe veljajo tudi za avstrijske delodajalce. Zakoni so zelo strogi in delno morda tudi v nasprotju z evropsko zakonodajo in avstrijsko ustavo, je pa dejstvo, ki ga je treba upoštevati in spoštovati. Videti je treba, da je Avstrija izkoristila možnosti, ki jih ponuja evropski okvir, saj je možno opravljati storitve v drugi državi članici pod pogoji, ki jih določa država, v kateri se storitve opravljajo. Potrebne bodo še pritožbe in pogovori, da se bodo zadeve uskladile. Idilike pa tu za sedaj seveda ni. To je povsem novo in obsežno področje, kjer se moramo vsi še učiti. Predvsem je veliko administracije. Tudi avstrijska podjetja, ki želijo delati v Sloveniji, imajo težave, vendar za razliko od Avstrije ne toliko pri delovni zakonodaji in priglasitvi delavcev, ampak v postopkih priznavanja poklicne kvalifikacije in vpisih v zbornice. Tudi v Nemčiji zadeve niso preproste.«

Kako je s plačevanjem dohodnine pri na delo v Avstrijo napotenih delavcih?

»Dohodnina je sicer drugo področje, vendar je važno. To ureja Sporazum med Republiko Avstrijo in Republiko Slovenijo o preprečevanju dvojnega obdavčevanja. Če slovenski delavec v Avstrijo ni napoten za več kot 183 dni v koledarskem letu, je dolžan plačati dohodnino v Sloveniji. Če pa je dalj časa, postane avstrijski davčni zavezanec.«

Višja obremenitev slovenskega delodajalca

Je sprostitev trga delovne sile dosegla svoj namen in poživila čezmejno sodelovanje med Avstrijo in Slovenijo?

»Je. Sodelovanja je veliko več in to v obeh smereh. Avstrijska in tudi nemška podjetja prihajajo v Slovenijo in obratno. Še posebej zanimivo je področje gradbeništva. Potem ko so pomembna slovenska gradbena podjetja prijavila stečaj, je veliko podizvajalcev začelo iskati naročila tudi v Avstriji. Občutek imam, da je sodelovanja na Štajerskem in v Pomurju veliko več kot na Gorenjskem. Prepričana sem, da je čezmejno opravljanje storitev tudi velika priložnost za širitev svojega trga, ki ni več omejen le na domačo državo. Stvari se moramo seveda lotevati pametno in ne na horuk ter odpravljati težave, ki še ovirajo sodelovanje. Zakaj ne bi šel gorenjski ali štajerski podjetnik delat v Avstrijo, ki je zanj bližja kot pa na primer v oddaljenejši del Slovenije?«

Ali se slovenskim podjetjem splača opravljati storitve v Avstriji?

»Moram priznati, da se v gradbeništvu trenutno ne. Slovenski delodajalec mora svojim delavcem v času napotitve plačati plačo v skladu z veljavno avstrijsko kolektivno pogodbo, ki predvideva višje plače, ter prispevke v sklad BUAK, to je sklad, iz katerega delavci na področju gradbeništva dobijo plačane tudi dopuste. Ti prispevki so za 25 odstotkov višji od plače, ki jo določa kolektivna pogodba in jih lahko koristi izključno delavec. Delodajalcu se ti prispevki ne vrnejo. To pomeni, da slovenski delavci dobijo v Sloveniji plačan dopust in regres, prav tako pa imajo plačan dopust tudi v Avstriji. Slovenski delodajalec je tako bolj obremenjen, kot če bi njegovi delavci delali v Sloveniji. Obremenjen je bolj kot avstrijski delodajalec, zato ne more biti konkurenčen. Po mojem mnenju je za tako stanje odgovoren slovenski zakonodajalec, ki tega problema ne vidi. Rešiti bi se ga dalo z ustanovitvijo podobnega sklada tudi v Sloveniji, ki je že običajen tudi v drugih evropskih državah, na primer v Nemčiji, v Italiji, v Franciji, na Nizozemskem itd. Vanj bi slovenski delodajalci plačevali prispevke za dopust, sklad pa bi delavcem izplačeval nadomestilo za dopust. V tem primeru ne bi bilo treba plačevati prispevkov v avstrijski sklad BUAK.«