Gospodarska rast se krepi, inflacija pa tudi

Gospodarska aktivnost se je v drugem četrtletju že zelo približala predkrizni ravni. Razmere v industriji so se izboljšale, okrepila se je zasebna potrošnja.

Kranj – »Svetovna gospodarska aktivnost se kljub oviram v mednarodni trgovini in širitvi novih različic koronavirusa še naprej hitro povečuje, še izraziteje okreva evrsko območje. Tudi v Sloveniji se je gospodarska aktivnost v drugem četrtletju močno povečala in se že približala ravni pred krizo,« ugotavljajo v Banki Slovenije in dodajo: »Aktualni gospodarski kazalniki ob sicer visokem tveganju zaradi slabšanja epidemiološke slike nakazujejo visoko gospodarsko rast tudi v tretjem četrtletju.«

Motnje pri dobavah in pomanjkanje delavcev

Na evrskem območju se je bruto domači proizvod (BDP) po padcu v prvem četrtletju v drugem povečal za dva odstotka, v Sloveniji se je v primerjavi s prvim četrtletjem zvišal za 1,9 odstotka in je bil le še za 0,2 odstotka nižji kot v zadnjem četrtletju leta 2019, ko še ni bilo epidemije novega koronavirusa. Na krepitev gospodarske aktivnosti so vplivali različni dejavniki. Okrepila se je zasebna potrošnja, gospodinjstva so ponovno močno povečala izdatke tudi za trajnejše dobrine. Razmere v industriji so se izboljšale, a s težavami na proizvodni strani, kjer podjetja čedalje pogosteje poročajo o motnjah v dobavnih verigah, pomanjkanju delavcev in višjih vhodnih stroških. Ob močnem povpraševanju se podjetja vse več odločajo tudi za investicije.

Brezposelnost se zmanjšuje

Razmere na trgu dela se ob okrevanju storitvenih dejavnosti še naprej izboljšujejo in so po nekaterih kazalnikih trenutno že boljše kot pred krizo. Registrirana brezposelnost se je do konca julija kljub poteku subvencioniranja začasnega čakanja na delo še dodatno zmanjšala in je bila s 70.655 brezposelnimi že približno za tisoč brezposelnih manjša kot ob koncu julija 2019. Podjetja so v drugem četrtletju razpisala rekordno visoko število prostih delovnih mest, za katera pa vedno težje dobijo primerne delavce. Povprečne bruto plače so bile junija za 7,7 odstotka višje kot pred enim letom, pri tem pa so plače v javnih storitvah porasle za 9,1 odstotka, v dejavnostih zasebnega sektorja pa za 7,1 odstotka.

Inflacija na letni ravni 2,1-odstotna

Ob krepitvi tujih in domačih cenovnih pritiskov se zvišuje tudi inflacija. Po podatkih državnega statističnega urada so bile avgusta cene življenjskih potrebščin na letni ravni višje za 2,1 odstotka, pri tem pa so se cene blaga v enem letu v povprečju zvišale za 2,9 odstotka, storitev pa za 0,8 odstotka. Na letno inflacijo so najbolj vplivale podražitve dizelskega goriva za 29,6 odstotka, bencina za 26 odstotkov, tekočih goriv za 21,6 odstotka, izdelkov in storitev v restavracijah za 3,7 odstotka ter pocenitve paketov za počitnice v tujini za 13,3 odstotkov. V primerjavi z julijem so bile cene življenjskih potrebščin avgusta višje za 0,1 odstotka. Na to so najbolj vplivale podražitve storitev, ki so povezane z osebnimi vozili, podražitve gospodinjskega pohištva ter pocenitve oblačil in obutve.

K letni rasti cen so ob višjih svetovnih cenah nafte največ prispevali energenti, a v zadnjih mesecih se je izrazito podražilo tudi neenergetsko industrijsko blago, ki je avgusta letos doseglo eno najvišjih podražitev od začetka leta 2009 dalje, ugotavljajo v Banki Slovenije in dodajajo, da so se podobno zvišale tudi cene storitev, predvsem gostinske in nastanitvene, kar povezujejo z višjimi cenami surovin in stroški dela ter nadomeščanjem izgub po dolgotrajnem zaprtju dejavnosti.