Risji podmladek na Jelovici

Risinja Aida, ki so jo spomladi skupaj s še štirimi risi iz Romunije in Slovaške naselili na Gorenjskem, ima tri mladiče. Opazili sta jih pohodnici, ki sta samico s podmladkom na Jelovici tudi fotografirali.

Kranj – »Najprej sva mislili, da gre za mlade lisice, ampak hitro sva ugotovili, da so risji mladiči. Presenečenje je bilo še toliko večje, ko sva videli še njihovo mamo, ki je mlade rise prenesla na varno. Dogajanje sva opazovali z varne razdalje, da risov ne bi preveč vznemirjali,« sta dogajanje, ki sta mu bili priča sredi avgusta, opisali Mateja Mohorič in Petra Lorber.

Pohodnici sta risinjo in tri risje mladiče opazili ob gozdni poti na območju Jelovice, strokovnjaki projekta Life Lynx pa so potrdili, da se je risinja Aida takrat zadrževala na tem območju. Glede na podatke z njene telemetrične ovratnice so mladiči stari dober mesec dni, so pojasnili na Zavodu za gozdove Slovenije.

Konec aprila so v okviru projekta Life Lynx na Gorenjsko preselili pet risov iz Romunije in Slovaške, med njimi je bila tudi Aida, fotografije pohodnic pa so dokaz o prvi reprodukciji, so še povedali in pojasnili, da mladički običajno ostanejo ob samici do naslednjega obdobja parjenja, kar pomeni, da pri starosti približno deset mesecev odidejo od mame, začnejo iskati svoj teritorij in tako samostojno živeti.

Preživetje mladih risov bodo spremljali s pomočjo monitoringa s tako imenovanimi foto pastmi. Kot je povedal Rok Černe z Zavoda za gozdove Slovenije, so nekaj kamer postavili tudi na Gorenjskem. »S pomočjo foto pasti bomo lahko ugotovili, ali sta se v tej sezoni razmnoževali tudi Julija in Lenka, ki sta bili prav tako spomladi izpuščeni na Gorenjskem.«

Ob tem na Zavodu za gozdove še pravijo, da so srečanja s sicer zelo plašnimi risi, še posebej z mladiči, v naravi zelo redka. »Ob srečanju je pomembno, da živali ne vznemirjamo, saj so prvi meseci po skotitvi ključni za preživetje mladičev. V tem času risinje svoje mladiče pogosto prestavljajo med več različnimi brlogi, saj s tem zmanjšajo možnost, da bi jih prek njihovega vonja zaznali potencialni plenilci. Vsi mladiči v naravi ne preživijo do odrasle dobe; v prvem letu starosti je njihova smrtnost okoli 50-odstotna.«